Tehnika – digitalniradio.si

Slovenija gradi dve novi nacionalni radijski omrežji DAB+, R4 in R5

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije obvešča javnost, da je objavila javni razpis za podelitev radijskih frekvenc za omrežji prizemne digitalne radiodifuzije T-DAB+ na celotnem območju Republike Slovenije, za multipleks R4 in R5.

Prva stran razpisne dokumentacije — Razpisna dokumentacija

Agencija ob tem poudarja, da je digitalna zvokovna radiodifuzija (DAB) prihodnost radijskega prenosa zvoka. V Sloveniji obstaja nacionalno omrežje R1 in nacionalno omrežje R2, ki je razdeljeno na Vzhod in Zahod, ter regionalno omrežje R3. Postavitev DAB omrežij R4 in R5 bo sedanjo infrastrukturo dopolnilo in omogočilo celovito pokritost. Poslušalcem pa večje udobje, kakovost in raznolikost vsebin radijskih programov.

Kaj je DAB in zakaj je pomemben?

DAB je digitalni način prenosa zvoka prek radijskih valov. DAB prinaša številne prednosti v primerjavi z FM radijskim oddajanjem. Z boljšo kakovostjo zvoka, večjo izbiro programov, interaktivnimi funkcijami in večjo dostopnostjo ter zanesljivostjo signala, je DAB korak v prihodnost radijskega oddajanja. S tem se izboljša izkušnja poslušanja, omogočena je večja raznolikost vsebin ter večja dostopnost radijskih postaj, tudi v odročnejših predelih.

Še nekaj tehničnih podatkov:
Omrežje R4 bo uporabljalo frekvenčni blok 5A, (174,928 MHz), omrežje R5 pa frekvenčni blok 5B (175,640 MHz) z opombo, da bi se, do sklenitve dokončnega dogovora z vsemi drugimi državami v regiji glede razdelitve radijskih frekvenc za omrežja DAB+, za posamezne oddajne točke lahko uporabilo tudi druge kanale. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije bi ob zahodni meji pri R4 začeli oddajati z blokom 6C, pri R5 pa z blokom 6D.

Najmanjše zahtevane bitne hitrosti so že poznane – 40kbps za mono in 56kbps za stereo. Minimalno zahtevano zaščitno razmerje je 3. Izbrani ponudniki bodo imeli do 540 dni časa, da vzpostavijo oddajanje vsaj na oddajnih točkah POHORJE, PLEŠIVEC, KUM, TRDINOV VRH, BOČ, KRIM, KRVAVEC, LJUBLJANA 3, NANOS, KUK, TINJAN, SKALNICA, BELI KRIŽ, IDRIJA 1, KRANJSKA GORA, MALIČ LAŠKO, VOGEL, SLAVNIK in TOLMIN – največja efektivna izsevana moč pa je lahko do 3 dB manjša (polovica) od dovoljene.

Maksimalna dovoljena mesečna cena za prenos 1CU je 59,63€ + DDV, ob predpostavljeni 70% zasedenosti omrežja. Ker je ponujena cena storitve eden izmed ocenjevanih kriterijev, lahko najbrž pričakujemo, da bo cena izbranega ponudnika nekoliko nižja, vprašanje pa če toliko, da bo primerljiva s cenami, ki veljajo za obstoječa omrežja: Za 1CU v R1 je treba odšteti trenutno 41,71€ z DDV mesečno, v R2 Zahod 29,65 € in R2 Vzhod 19,18€ – oboje skupaj 49,46 € z DDV mesečno.

Nekje v tem času lahko najbrž pričakujemo tudi prve razpise za nova programska mesta. Tokrat je želja, da bi novi omrežji že ob samem vklopu bili čimbolj zapolnjeni.

Pogoji razpisa in vsa razpisna dokumentacija so v povezavi. Zainteresirani ponudniki lahko oddajo ponudbe do 19. aprila 2024 do 10. ure.

Več: https://www.akos-rs.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/novica/agencija-objavlja-javni-razpis-za-dve-novi-nacionalni-digitalni-radijski-omrezji-dab-r4-in-dab-r5

Prerazporeditev kapacitet omrežja DAB+ R1 (končno brez 4A)

Na pobudo poslušalcev, radijskih postaj in v soglasju z AKOS so na RTV Oddajniki in Zveze s 1.12.2023 izvedli prerazporeditev prenosnih kapacitet v omrežju DAB+ R1. Želja je bila doseči minimalno kakovost oddajanja 42 CU, kar pri stereo prenosu ustreza 56kbps. Prerazporejene prenosne kapacitete so “donirali” hišni radijski programi RTV Slovenija, ARS, PRVI, Radio Si in Val 202, ki so s tem iz oddajanja v 128kbps oz. 136 kbps prešli na 104 kbps oz. 96 kbps .

Prejemniki razporejenih kapacitet so:

Radio Salomon – prej 12 CU (+30)- zdaj 42 CU, 56kbps stereo
Radio 1 80-ta – prej 30 CU (+12)- zdaj 42CU, 56 kbps setero
Radio Ognjišče – prej 36 CU (+12)- zdaj 48CU, 64 kbps stereo
Radio 1 – prej 42 CU (+6)- zdaj 48 CU, 64 kbps stereo
Radio Veseljak – prej 36 CU (+6)- zdaj 42 CU, 56 kbps stereo
Radio Ekspres – prej 36 CU (+6)- zdaj 42 CU, 56 kbps stereo
Hitradio Center – prej 54 CU (+6)- zdaj 60 CU, 80 kbps stereo
Rock Radio – prej 60 CU (+6)- zdaj 66 CU, 88 kbps stereo

Tisti, ki ni izkoristil ponujene možnosti za prerazporeditev kapacitet, je Radio Študent. Zaenkrat ostajajo pri 18 CU (24 kbps, mono). Če mono oddajanje tako še ni zgodovina, smo se pa s tem končno znebili oddajanja v zaščitnem razmerju 4A, ki je bilo, spomnimo, neprimerno za mobilni sprejem.

Predmentna prerazporeditev je zelo dobrodošla sprememba, ki sovpada z uvedbo Radioplayerja v Sloveniji. Le-ta pospešeno v Slovenijo prinaša koncept hibridnega radia, ki se pri svojem delovanju v avtomobilski izvedbi zelo zanaša tudi na DAB+ sprejem. Ob napovedanih razširitvah omrežja DAB+ R1 v zadnjem času (dodatne oddajne točke Idrija, Slavnik, oddajanje v AC tunelih,…) bi lahko rekli, da se digitalni radio tudi v Sloveniji počasi prebija na mesto, ki mu pripada.

Več info v naši tabeli programov: https://digitalniradio.si/programi-v-omrezju-r1/

Mobilna pokritost Slovenije z DAB+ signali v 2022

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je septembra in oktobra 2022 opravila mobilne meritve, s katerimi je preverila možnost sprejema signalov prizemne digitalne avdio radiodifuzije T-DAB+ na nekaterih cestah po Sloveniji. Meritve so zajemale vsa tri omrežja, ki obratujejo.

Ugotovitve so zbrane v poročilu, ki v svojem zaključku pravi, da so v merilni kampanji prevozili večino najbolj prometnih cest (2.870 kilometrov glavnih cest po vsej državi) in ugotovili, da je s tehnologijo DAB+ pokrita velika večina Slovenije, kljub relativno majhnemu številu oddajnikov. Najslabši sprejem je na področjih, kjer je teren bolj razgiban (področje Julijskih Alp in bližnja hribovja) ter na področjih, ki so relativno daleč od oddajnikov (Prekmurje, Kočevsko, Posotelje…). Ugotovili so, da do razlik pri sprejemu posameznih programov znotraj istega multipleksa prihaja zaradi uporabe različnih stopenj zaščite. Tako se lahko zgodi, da med vožnjo, ko preklapljamo med programi znotraj istega multipleksa, nekateri delujejo, drugi pa ne, kljub temu, da je signala dovolj. Povezava do zaključnega poročila je na spodnji povezavi.

Ob tem velja omeniti, da so odslej podatki o razpoložljivosti DAB+ omrežij dosegljivi kar na Geoportalu.

Geoportal Akos - mobilna pokritost omrežja R1 — Akos Geoportal: Mobilna pokritost omrežja R1 v 2022

Več: https://www.akos-rs.si/radijski-spekter/raziscite/porocila-raziskave-in-analize/radijski-spekter/novica/agencija-objavlja-porocilo-o-meritvah-pokrivanja-t-dab-omrezij-za-leto-2022

PRVI: Svetovalni servis – Nas že poslušate prek tehnologije DAB+?

O delovanju DAB+, o uporabniških prednostih, o pokritosti z digitalnim signalom in o odzivu uporabnikov je v torkovem Svetovalem servisu na Prvem tekel pogovor z mag. Bojanom Ramšakom, vodjo razvoja pri Oddajnikih in zvezah RTV Slovenija.

Več: https://prvi.rtvslo.si/podkast/svetovalni-servis/88/174913841

Avto Magazin: Digitalni radio: zaradi novosti, ki še prihajajo boste znova začeli uporabljati ‘klasični’ radio

Digitalni radio je za veliko voznikov še vedno precejšnja novost, a možnosti, ki jih prinaša, so skoraj nepredstavljive.

Več: https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/digitalni-radio-dab-prihodnost-ki-se-je-lahko-veselimo/

S signali DAB+ že opremljen prvi slovenski predor

RTV Slovenija, operater vseh štirih trenutno delujočih slovenskih DAB+ omrežij (R1, R2 Vzhod, R2 Zahod in R3) je v sodelovanju z DARS-om, tik pred rednim zagonom prvega rednega oddajanja DAB+ radijskih signalov znotraj avtocestnih predorov v Sloveniji. Signala omrežij DAB+ R1 ter R2 Zahod bosta najprej dosegljiva znotraj šentviškega predora, ki predstavlja del avtocestnega odseka Ljubljana (Šentvid-Koseze) in skupaj z galerijo v dolžino meri slabega 1,5 km.

Tako bodo lahko potniki na poti po AC med Ljubljano in Kranjem neprekinjeno poslušali vse DAB+ radijske programe, ki se nahajajo v omrežju R1, ter omrežju R2 Zahod, tudi pri prehodu skozi omenjeni predor.

Po besedah Bojana Ramšaka iz RTV, trenutno potekajo zadnja testiranja. Z realizacijo pilotnega projekta so pričeli v oktobru 2021, šentviški predor pa je bil izbran kot prvi kandidat. S tem se odpira novo poglavje uresničitve načrta, da bi s signali nacionalnih DAB+ omrežij kar najbolje pokrili avtocestni križ, saj glavnino potencialnih uporabnikov DAB+ radia predstavljajo predvsem vozniki oz. potniki v avtomobilih.

DAB+ Sprejemnik Citroen — Serijsko vgrajeni DAB+ radijski sprejemnik v Citroenu Berlingo.

V prihodnjih letih je tako cilj z DAB+ signalom opremiti vse avtocestne predore daljše od 500m. V tem vidi velik potencial tudi DARS, ki se je projektu pridružil kot partner, saj bo to omogočalo dodatne možnosti za obveščanje voznikov o morebitnih nevarnostih ali dogodkih. Upravitelj predora bo namreč imel možnost neposrednega vklopa v vse v predoru prenašane DAB+ radijske programe z morebitnimi nujnimi obvestili za voznike, s čimer se bo pomembno izboljšala prometna varnost za vse udeležence.

Nadgradnja oddajnikov za omrežje R1

Iz RTV Slovenija sporočajo, da so čez poletje nadgradili oddajnike za DAB+ omrežje R1 na lokacijah Pohorje in Nanos. Tako ta dva oddajnika zdaj že delujeta s polno nazivno močjo. (Na lokaciji Pohorje so v okviru priprav za vklop novega DAB+ omrežja R2 tudi nekoliko izpopolnili antenski sistem v smeri sever.)

Da spomnimo, od zagona DAB+ omrežja R1 v 2016 je zaradi optimizacije stroškov večina oddajnikov obratovala z zmanjšano močjo. S povečanjem zasedenosti omrežja R1, (zdaj je to že 100% zasedeno), ter sočasno rastjo števila DAB+ radijskih sprejemnikov v obtoku (z 2021 bo obvezna vgradnja v nove avtomobile), tako operater kot obljubljeno dodatno nadgrajuje omrežje.

Ob tem so napovedali, da lahko za DAB+ omrežje R1 kmalu pričakujemo tudi vklop dodatnih oddajnih lokacij Boč ter Kum. Oddajna lokacija Boč bi naj bila vklopljena še v tem letu.

Hkrati pojasnjujejo, da je Ljubljana z okolico že dočakala vklop novega DAB+ omrežja R3. Le-to obratuje na frekvenci 194,064 MHz (kanal 7D) že od aprila 2020. Zaenkrat še bolj kot ne testno, vključeni so le radijski programi RTV Slovenija, saj Akos še ni izdal dovoljenj za nova programska mesta v njem. Prvi razpis, s katerim se bo DAB+ omrežje R3 zapolnilo s prvimi programi, je, po podaljšanju rokov zaradi epidemije Covid-19, zdaj v zaključni fazi. Ob tem velja omeniti, da Akos vabi predstavnike zainteresirane javnosti, da agenciji predložijo predloge v zvezi s tem, kakšni programi bi predstavljali obogatitev oziroma dopolnitev radijske ponudbe na območju Ljubljane, ali da zgolj priglasijo svoj interes za sodelovanje na novih javnih razpisih za programska mesta v DAB+ omrežju R3 za nove radijske programe. Rok za oddajo odzivov je do 31.8.2020.

Omenjena je tudi prestavitev vklopa DAB+ omrežja R2, ki je bil najavljen za 8.8.2020. Kot so pojasnili je zaradi zamud pri dobaviteljih oddajne opreme, katerih vzrok tiči v epidemiji Covid-19, rok za vklop omrežja R2 tako prestavljen na 15.10.2020.

Več: Radio Prvi – Svetovalni servis

V EU z letom 2021 v novih avtomobilih DAB+ sprejemniki obvezni

Evropska Unija se pospešeno pripravlja na prehod iz analognega na digitalni radio. Nova direktiva, ki je v pripravi, bo prepisala vsem proizvajalcem avtomobilov, da v vse nove modele, ki bodo predstavljeni po 2021, obvezno vgradijo tudi digitalni radijski sprejemnik DAB+ s čimer bo le-ta postal del standardne opreme.

Zapoved implementacije digitalnega radia DAB+ je v zraku že lep čas in medtem, ko so nekatere članice glede tega že konkretne – na primer Italija s 1. januarjem 2020 že predpisuje obvezne DAB+ sprejemnike v avtomobilih (Francija pričakuje sprejem podobnega zakona, takoj, ko pokritost države z DAB+ omrežji preseže 20% populacije), veliko drugih držav članic sprejetje takega ukrepa prelaga.

Zato so na nivoju EU sprejeli odločitev, da prevzamejo pobudo. Evropski parlament je tako 14.11. 2018 izglasoval, da bo DAB+ digitalni radio obvezna standardna oprema v vseh novih avtomobili, s čimer so sledili priporočilu Odbora za industrijo, raziskave in energijo iz lanskega julija v okviru sprejemanja evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah ECC (angl. Electronic Communications Code).

Pričakuje se, da bo v začetku 2019 objavljena v Uradnem Listu EU, ko jo bo formalno priznal tudi Svet EU. Če se bo sledilo tej proceduri, nas čaka dvo-letno prehodno obdobje, preden bo vgradnja postala obvezna, s čimer bo sprejem digitalnega radia DAB+ postal mogoč ne glede na to, kje v EU bo avtomobil kupljen.

“Vključitev DAB+ v ECC je pomemben korak za digitalni radio v EU”, pravi Patric Hannon, predsednik, World DAB.

To je jasen znak, da je DAB+ na pan-evropskem nivoju ključna platforma prihodnosti za radio. Direktiva predstavlja jasen signal k implementaciji DAB+ v avtomobilih širom Evrope. Enakovredno bo veljala v vseh članicah – tistih, kjer je DAB+ že dodobra uveljavljen, kot tudi v tistih, kjer je še v zgodnji razvojni fazi. To je zelena luč za države članice, ki razmišljajo o predpisovanju obvezne podpore DAB+ za vse radijske sprejemnike.

In kako je pri nas?
Čeprav obstaja kar nekaj domačih prodajalcev / uvoznikov avtomobilov, ki že zdaj ponujajo digitalni radio DAB+ v osnovnih modelih, velika večina digitalni radio obravnava še vedno kot dodatno opremo, ki za nameček velikokrat sploh ni poceni. Ob tem ga žal, trenutno, prenekateri prodajalci svojim kupcem aktivno sploh še ne ponujajo, kljub vsem prednostim, ki jim jih lahko ponudi – boljši zvok, večjo izbiro radijskih postaj in predvsem sprejem brez motenj.

Da spomnimo – v Sloveniji že od 2016 obratuje prvo nacionalno omrežje DAB+ MUX R1, ki trenutno gosti 17 radijskih programov, načrtujejo pa se tudi že nova omrežja. Predstavniki Akos so v novembru 2018 naznanili, da lahko v 2019 pričakujemo aktivnosti za zagon vsaj še enega nacionalnega omrežja, ki bo razdeljeno na dva dela (Vzhod in Zahod), ter vsaj še enega lokalnega za Ljubljano, kar za uporabnike pomeni dostopnost vsaj 30+ dodatnih radijskih programov.

Načrtovana nova slovenska DAB+ omrežja Vir. AKOS — Kratkoročno načrtovana nova slovenska DAB+ omrežja Vir. AKOS

Blizu je tudi pričetek implementacije slišnosti DAB+ v slovenskih avtocestnih tunelih.

Ker se avtomobili kupujejo za daljše časovno obdobje in ker hkrati uvozniki nove modele avtomobilov naročujejo tudi po več kot leto dni vnaprej, predstavlja najava te direktive zelo pomemben signal za vse deležnike na slovenskem avtomobilskem trgu, kot tudi za vse, ki sodelujejo pri pripravi slovenske zakonodaje. Že danes bi bilo modro razmišljati o čimbolj učinkovitih korakih k temu, da bodo tudi v Sloveniji DAB+ sprejemniki čimprej postali del osnovne opreme avtomobilov s čimer bodo, v večje zadovoljstvo njihovih lastnikov, ti kompatibilni z neizogibno digitalno prihodnostjo radijskega etra.

Povezava do predloga direktive.

11. januarja Norveška izklaplja analogni FM

Na norveškem že odštevajo čas do uradnega izklopa analognega FM-a, ki se bo zgodil 11. januarja, ob 11: 11:11.

Norveška je prva država na svetu, kjer bo večina radijskih postaj prenehala z FM oddajanjem. Med nacionalnimi radijskimi postajami imajo trenutno 25 takih, ki se razširjajo preko DAB in 5, ki se še razširjajo prek analogne FM tehnologije. Pokritost DAB omrežja je zdaj izenačena s pokritostjo analognega FM. 54% poslušalcev, ki posluša radio preko digitalnih tehnologij, to že počne preko DAB; 19 odstotkov digitalnih poslušalcev posluša radio preko interneta. Lokalne radijske postaje zunaj glavnega mesta bodo še naprej oddajale v analogni FM tehniki.

Uradni izklop FM-a se bo 11. Januarja izvajal odsekovno po posameznih regijah, začenši z regijo Nordland. Prireditev bo potekala v kraju Bodø, zadnji izklop pa se bo zgodil ob 11.11 po srednjeevropskem času. Formalno slovesnost bodo budno spremljali v številnih državah po svetu, ki tudi same v prihodnosti razmišljajo o digitalnem radijskem prehodu.

Z 2017 je tudi za DAB+ v Sloveniji prišla realnost. Končalo se je testno obdobje, ko je operater Multipleksa R1 RTV SLO “pro-bono” dovolil eksperimentiranje z različnimi prenosnimi parametri vsem izdajateljem, imetnikom pravic za digitalno oddajanje. Tako se kar nekaj komercialnih radijskih programov z novim letom resno spogleduje s precej nižjo zvočno kvaliteto. Radio 1, Radio 2, Radio Antena in Radio BOB preizkušajo 48 kbps kar je še dovoljen minimum za stereo, Radio Ognjišče in A-Radio pa trenutno oddajata celo v mono tehniki. Ob tem so Radio 1, Radio 2, Radio BOB, Radio Antena in A-Radio izbrali tudi najnižje zaščitno razmerje 4A.

Nedvomno odločitvi botrujejo predvsem ekonomski vidiki, saj je za vsak porabljen bit operaterju omrežja zdaj potrebno plačati mesečni najem. V kontrast temu Glasbeni radio trenutno oddaja kar v zaščitnem razmerju 2A. Med komercialci, ob nacionalkinih programih, ki vsi oddajajo z 128kbps 3A, svetli izjemi ostajata Radio Center in Rock Radio, ki sta zaenkrat ob zaščiti 3A obdržala tudi dosedanjo zvočno kvaliteto. (64kbps in 72 kbps)

Ustrezno smo posodobili tudi našo listo programov.

Vir: Radio Today

Spremembe v MULTIPLEX R1 2016 11 07

V konfiguraciji DAB+ Multipleksa R1 ponovno kar nekaj sprememb. Programi Radio 1 DAB, Radio 2, Radio Antena in Radio BOB po novem oddajajo tudi tekstovna sporočila “Dynamic Label”, (sicer zaenkrat zgolj statični prikaz slogana programa), in avdio v precej nižji kvaliteti, Radio 1 DAB v 64 kbps, Radio BOB v 56 kbps ter Radio 2 in Radio Antena v 48 kbps, vsi z uporabo kodeka HE-AAC V1.

muxr1update20161107 — Konfiguracija MUX R1 na dan 2016 11 07

Ob tem vsi omenjeni servisi zdaj uporabljajo tudi najnižjo FEC zaščito bitnega pretoka in sicer razred 4A, ki za zaščito namenja zgolj 1/4 podatkovnega prometa. V praksi to pomeni, da bo ob slabših sprejemnih pogojih zvok teh 4 programov pričel prekinjati precej prej kot pri preostalih v MUX R1.

dabmonitor01 — Prikaz kvalitete sprejema DAB signala v servisnem meniju VAG avtoradia RNS315

Da spomnimo, zaščitni razredi v DAB+ se vrstijo od 1A do 4A pri čemer ima razred 1A najvišjo zaščito in 4A najnižjo zaščito. Vsi ostali programi v MUX R1 uporabljajo zaščito 3A, ki polovico prenešenih podatkov namenja zaščiti prenosa pred napakami. Omeniti velja, da DAB+ standard za mobilne aplikacije odsvetuje uporabo slabše zaščite od 3A! (Za vse tehnično bolj podkovane, razlika med 3A in 4A se na terenu odraža v 6dB – kar je 4x več – potrebnega koristnega signala za uspešen sprejem.) Več v spodnji tabeli.

dabfecchart2 — Tabela vseh zaščit v DAB+ in prikaz implikacij njihove uporabe

Vsi ukrepi so najbrž povezani z ekonomskimi vidiki oddajanja, ki so glede na trenutno število DAB+ sprejemnikov v obtoku in s tem poslušalcev razumljivi. Kljub temu puščajo malce grenkega priokusa, saj z okrnjeno ponudbo, izkušnja ob poslušanju DAB+ za poslušalce izgublja svoje prednosti. Pod takimi pogoji število le-teh zagotovo ne bo naraščalo enako hitro. Upajmo, da temu zgledu ne sledi še kdo oz. da je ukrep zgolj začasen.

P.S. Ustrezno smo posodobili našo listo programov.