Pogosta vprašanja

1. V svojem novem avtomobilu imamo radijski sprejemnik DAB+. Opažamo, da se predvajanje nekaterih radijskih postaj pogosto moteče prekinja, medtem ko se pri drugih postajah to ne dogaja? Ali je naš novi digitalni radijski sprejemnik pokvarjen?

a. Ko se pojavlja prekinjaje samo pri nekaterih programi sta možna dva vzroka:
– Prenizko zaščitno razmerje radijskega programa: Za zaščito signala proti motnjam ali pomanjkanju koristnega signala v DAB+ radijski programi uporabljajo redudatno kodiranje, katerega moč določa t.i. zaščitno razmerje. Uporabljeno zaščitno razmerje se lahko za vsak radijski program samostojno določi, izbira pa je direktno povezana s stroški za prenos signala. Boljše je zaščitno razmerje, višja je odpornost proti motnjam oz. pomanjkanju signala, a žal je hkrati višja tudi cena za prenos. Ob tem velja posebej poudariti, da so nekatere slovenske radijske postaje za začetek svojega digitalnega oddajanja v omrežju R1 z namenom varčevanja izbrale še posebej nizko zaščitno razmerje 4A, ki sploh ni predvideno za mobilni sprejem, temveč le za stacionarni obrat v kabelskih omrežjih. Zaradi tega je pri poslušanju le-teh v mobilnih situacijah motečega prekinjanja precej več.

– Težave pri prenosu programa od radijske postaje do operaterja DAB+ omrežja. Digitalno omrežje deluje tako, da radijske postaje svoj signal najprej pošljejo operaterju omrežja, ta pa nato skupek vseh programov imenovan multipleks, distribuira dalje po svojih prenosnih poteh do posameznih oddajnikov. V primerih, ko ponudniki vsebin za prenos svojega signala do operaterja uporabljajo javno internetno povezavo, kjer si DAB+ radijski signal deli pasovno širino z drugimi storitvami na lokaciji, je možnost za take napake precej večja.

b. Ko se pojavlja prekinjanje vseh programov iz določenega DAB+ omrežja bo najbrž vzrok za to premalo koristnega signala: DAB+ radijski sprejemniki potrebujejo za uspešen sprejem zelo malo koristnega signala, a če tega kljub vsemu ni dovolj je predvajanje programa seveda moteno. Za razliko od analognega FM , kjer v takem primeru slišimo šumenje, digitalni radio DAB+ ne šumi, temveč sprejemnik uporabi t.i. “fade-out” oz. preprosto preneha igrati – zdrsne v tišino. Če se to dogaja pri vseh programih iz določenega omrežja, je vzrok lahko v tem, da je res premalo koristnega signala (območje poslušanja ni dovolj dobro pokrito), ali pa so posredi kake težave s sprejemno anteno.

V praksi kadar gre za težavo z zaščitnimi razmerji ali manjkom koristnega signala radijski sprejemniki ob prekinitvi ponavadi prikažejo znak za “No Signal/ No Network”. Če se ob prekinitvi to ne prikaže pomeni, da je signala dovolj in je za prekinitev predvajanja zvoka kriv prenos avdio signala do operaterja omrežja ali kaka druga težava na izvoru ponudnika programa.

Če določenega radijskega programa sploh ne morete več sprejemati, prej pa ste ga lahko je za vsak slučaj smiselno poskusiti še s ponovnim skeniranjem DAB+ omrežja. Mogoče je operater spreminjal konfiguracijo in se le-ta še ni pravilno prenesla do sprejemnika. Predvsem v času testnega obratovanja novih programov je več možnosti, da se zgodi kaj takega.

 

2. Zakaj imajo ene radijske postaje na DAB+ zelo slab zvok, precej slabšega od nekaterih drugih?
Tako kot velja za zaščitno razmerje zgoraj, se lahko za vsak radijski program zakupi tudi različno bitno hitrost (bitrate) za prenos zvoka v digitalnem omrežju. Od višine bitne hitrosti pa je neposredno odvisna subjektivna ocena kvaliteta zvoka.  Več informacij o tem katera postaja uporablja kakšno bitno hitrost najdete na naši listi programov. Hkrati distribucija radijskih programov v digitalnih omrežjih DAB+ pred izdajatelje postavlja nov izziv saj je za dobre slišne rezultate potrebna posebna skrb pri pripravi in obdelavi zvoka.

 

3. Zakaj kupovati DAB+ sprejemnik, če lahko za poslušanje glasbe uporabljamo IP/LTE/4G, telefon z bluetooth itd.?
To je vprašanje, ki se pogosto pojavlja. Zakaj sploh investirati v DAB+ sprejemnik?  Najprej je potrebno natančneje ločiti dve zadevi. Poslušanje preko IP se pogosto povezuje z ne-lianernimi mediji, kot so glasbene storitve na zahtevo, youtube ipd. ki pa so radiu zgolj komplementarne. Radio je masoven linearen medij in ima s tem čisto posebno vlogo, ki zaenkrat ni ogrožena. Ko govorimo torej o prenosu linearnih radijskih programov preko IP pa je zopet potrebno ločevati stacionarni in mobilni sprejem. Pri stacionarnem sprejemu je IP/Brodband vsekakor že zdavnaj našel svojo mesto in se za to široko uporablja. Pri mobilnem sprejemu, kot se radio tudi v največji meri posluša, pa zadeva ni tako enostavna. Odgovor na to je vsekakor večplasten in tudi časovno odvisen. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj razlogov, ki veljajo za leto 2018.

a. DAB+ je robustna  “broadcast” tehnologija, ki uporablja “one-to-many” prenosni princip. Zaradi te značilnosti je v svoji zasnovi to preprost oddajniški sistem, ki z malo vloženih sredstev doseže veliko število potencialnih poslušalcev. 87% pokritost Slovenije z omrežjem R1 dosežemo že z 8 oddajniki. Za primerjavo, Telekomovo mobilno omrežje ima trenutno že čez 1000 baznih postaj kar predstavlja neprimerljivo bolj kompleksen, drag in ranljiv sistem. Tudi analogni signali radijskih programov, ki so trenutno vključeni v digitalno DAB+ omrežje R1, se v FM tehnologiji razširjajo skupno iz več kot 270 oddajnikov – vse te smo z DAB+ lahko zamenjali s trenutno 8. oddajniki, pa omrežje R1 še niti popolnoma zapolnjeno ni, kar pomeni, da bo to razmerje še bolj v prid DAB+. Posebej je treba poudariti, da ima večina teh programov na FM-u tudi neprimerljivo slabšo pokritost.

b. Delovanje DAB+omrežja je popolnoma neodvisno od števila poslušalcev, ki sprejemajo signal in tega kje se med poslušanjem nahajajo. Pri LTE/4G je zadeva malce drugačna. Vsi poznamo zgodbe o sesutju mobilnih omrežij zaradi prevelikega števila sočasnih uporabnikov, recimo v času izrednih dogodkov. (Teroristični napadi, elementarne nesreče, itd.)  Nujno je, da imamo robustno distribucijsko mrežo za obveščanje javnosti v primeru izrednih situacij in za to je med digitalnimi omrežji DAB+ nedvomno bolj primeren. Prav tako so kapacitete mobilnega omrežja zelo neenakomerno razporejene po državi. Že ena bolj obiskana prireditev v manjšem kraju lahko tako prenos podatkov v mobilnem omrežju, in s tem možnost za poslušanje radia preko njega, na tistem področju popolnoma onesposobi. Če bi danes vsi hkrati želeli poslušati radio preko mobilnih omrežij, bi to za večkrat preseglo prenosne zmogljivosti, ki so trenutno na voljo.

c. DAB+ je za uporabnika zastonj. Radio je vedno bil in bi tudi v prihodnje moral ostati, čim bolj dostopen in predvsem brezplačen, saj predstavlja enega pomembnih stebrov medijske svobode. Kupiš sprejemnik, in to je to, poslušaš kolikor želiš brez dodatnih naročnin. Pri LTE / Broadband omrežjih brez takšne ali drugačne naročnine ne bo šlo.

d. Prenos podatkov v mobilnih omrežjih kontrolira več tako imenovanih “Gate keeperjev”, ki lahko iz te pozicije vplivajo na enakovrednost pri prenosu vsebin. Taki vzvodi predstavljajo potencialno nevarnost za neodvisnost medijev kot tudi za izvajanje pravice do svobode govora. Trendi konvergence tehnoloških platform in digitaliazcije družbe na splošno na dolgi rok z veliko verjetnostjo napovedujejo, da velik del teh odločevalcev sploh ne bo iz Slovenije. (Apple, Google itd.) Z rastjo razširjenosti poslušanja radijskih programov preko IP (in dostopnostjo hibridnih radijskih sprejemnikov FM/DAB+/IP) se odpira popolnoma novo področje problematike prihoda tujih nereguliranih radijskih vsebin v slovenski prostor. Iz tega vidika bo imel dobro uveljavljen digitalni radio DAB+ z dovolj pestro in raznoliko ponudbo slovenskih programov v prihodnosti pomembno vlogo tudi pri zaščiti suverenosti slovenskih medijev in s tem slovenskega jezika.

 

4.  Pri nakupu novega avtomobila mi prodajalec ponuja DAB sprejemnik in ne DAB+. Kaj se dogaja?
Razlikovanje med DAB in DAB+ je bilo zelo pomembno v času uvajanja novejšega standarda DAB+ (po letu 2007), saj so zaradi nekompatibilnosti DAB+ s starejšimi sprejemniki uporabniki potrebovali način za jasno razlikovanje kateri sprejemniki dejansko podpirajo nov standard. V letu 2018 je stari DAB standard zaradi svoje neučinkovitosti tudi v državah z največjo razširjenostjo v počasnem zatonu uporabe in vsi novo prodani sprejemniki več ali manj zagotovo že podpirajo tudi DAB+. Predvsem v primeru avtomobilskih radijskih sprejemnikov je tako zaznati trend opuščanja razlikovalnega označevanja in zopet uporabo zgolj DAB. Svetujemo previdnost, oznaka DAB na radijskem sprejemniku ni nujno garancija za njegovo ustreznost ali neustreznost, saj sprejemniki novejšega datuma, četudi zgolj z oznako DAB, lahko sprejemajo tudi DAB+ signal, medtem ko tisti starejšega datuma brez ustrezne oznake DAB+ tega niso zmožni. Poslušalcem zato, še posebej pri kupovanju rabljenih radijskih sprejemnikov, priporočamo, da pred nakupom preverijo ustreznosti delovanja.

Imate tudi vi kakšno vprašanje? Objavite ga na našem Facebook profilu, ali nam ga pošljite na  info@digitalniradio.si  .