Zbrali smo odgovore na najpogostejše dileme in nejasnosti glede digitalnega radijskega sprejema. Spoznajte kako deluje tehnologija, katere naprave potrebujete, kakšne so prednosti DAB+ ter kje in kako lahko poslušate vaše priljubljene radijske postaje.
O DAB+ na splošno
DAB+ je kratica za Digital Audio Broadcasting. Le-ta predstavlja sistem digitalnega prizemnega radia, ki signal od oddajnika do sprejemnika prenaša popolnoma v digitalni obliki in nadomešča analogni FM. Poleg kristalno čistega zvoka brez dodatnih stroškov mobilnih podatkov prinaša tudi kopico dodatnih storitev, kot so elektronski programski vodič (EPG), barvni prikaz naslovnic albumov, razširjena tekstovna sporočila in sprotne prometne informacije. Več info najdete na podstrani Kaj je DAB+?
Večja in pestrejša izbira programov
Na eni frekvenci (bloku DAB+) se lahko prenaša več radijskih programov hkrati, tako je na voljo precej več prostora za prenos programov. To poveča pestrost vsebin, tako na regionalni kot na nacionalni ravni.
Specializirani programi po vašem okusu
Z učinkovitejšo digitalno distribucijo lahko zdaj ponudniki ustvarjajo radijske programe, specializirane za posamezne okuse – t.j. namenjene novicam, športu, različnim glasbenim žanrom ali kakršnim koli drugim interesom.
Brezplačen digitalni sprejem, neodvisen od interneta
Poslušanje DAB+ ne porablja vašega zakupa mobilnih podatkov; signal lahko sprejema poljubno število naprav hkrati, brez padcev kakovosti ali omejitev pasovne širine.
Kristalno čista zvokovna slika
Digitalna tehnologija prinaša jasno, stabilno zvočno sliko brez šuma – ko je tišina res tišina.
Dodatne storitve v realnem času
Poleg zvoka DAB+ prenaša tudi besedilo in slike: elektronski programski vodnik (EPG), naslovnice albumov, prometne informacije, vremenske zemljevide in drugo.
Široka in zanesljiva pokritost
Pokritost DAB+ omrežij v Sloveniji je v primerjavi z analognim FM za večino slovenskih radijskih programov boljša, kar več uporabnikom zagotavlja nemoten sprejem radia tudi na redko poseljenih obrobnih območjih Slovenije.
Avtomatsko iskanje in shranjevanje postaj
Zaradi samodejnega skeniranja postaj ni več ročnega vnašanja ali pomnjenja frekvenc—upravljanje je preprosto in priročno.
”Zeleni” radio
Z manjšimi oddajnimi močmi in učinkovitejšo rabo frekvenc DAB+ zmanjša stroške energije operaterjev in občutno zniža emisije CO₂.
Večina razpoložljivih radijskih frekvenc za analogni FM je že zasedenih, zato tam ni več prostora za nove radijske programe. Ob tem se medijski svet vse bolj digitalizira in tehnologija prenosa radijskih programov mora temu slediti, saj bi v nasprotnem primeru ostala analogni »otok« v morju digitalnih vsebin. DAB+ kot sodoben radijski standard je odgovor za ta izziv. Z digitalnim prenosom radijskih programov dobimo razširjeno ponudbo, bogate multimedijske dodatke in enostavno upravljanje.
Za poslušanje digitalnega radia potrebujete radijski sprejemnik, ki podpira DAB+ sprejem. Večina sodobnih digitalnih radiev hkrati podpira tudi sprejem FM, zato pri nakupu preverite združljivost z obema standardoma. Na voljo je pa tudi vedno večje število hibridnih naprav, ki poleg DAB+ in FM omogočajo tudi poslušanje internetnega radia. Izbirate lahko med žepnimi prenosniki, avtomobilskimi ali visokokakovostnimi namiznimi sprejemniki v različnih cenovnih razredih. Več informacij najdete pod zavihkom »Sprejemniki«.
Za vse navdušence pa so na voljo tudi SDR (software-defined radio) sprejemniki, ki omogočajo sprejem DAB+ signalov na računalniku. Več info pod zavihkom “SDR Sprejemniki”.
Ne. Razen nakupa radijskega sprejemnika, združljivega z DAB+, ni dodatnih stroškov. Digitalni radijski programi so prosto dostopni in jih lahko sprejemate brezplačno.
DAB+ je tehnično gledano digitalni naslednik klasičnega FM oddajanja. Se pa tehnologiji med seboj ne izključujeta in lahko soobstajata. V Sloveniji še ni določenega datuma za popolno ukinitev analognega FM-oddajanja. Norveška je bila prva država, ki je dejansko izklopila analogni FM (leta 2017). Švica je zdaj v fazi postopnega ugašanja FM, številne druge države pa prav tako že razmišljajo o izklopu / prehodu. Za te odločitve je ključno spremljanje sprememb navad poslušanja – kako narašča delež digitalnega DAB+ poslušanja ob upoštevanju stopnje upadanja poslušanja preko analognega FM. Velik vpliv na to pa bo najbrž imel tudi stroškovni vidik. Sočasno oddajanje istega programa (simulcasting) na FM in DAB+ bo namreč za radijske izdajatelje na neki točki najbrž postalo (pre)drago.
Več info.
Pri nakupu novega radijskega sprejemnika je tako smiselno preveriti ali ima tudi DAB+ podporo. Tako boste pripravljeni na prihodnost, saj sodobni digitalni sprejemniki še vedno omogočajo tudi poslušanje FM-programov.
DAB+ radio deluje brez internetne povezave. Gre za robustno “broadcast” tehnologijo, ki uporablja “one-to-many” prenosni princip. Zaradi te značilnosti je v svoji zasnovi preprost oddajniški sistem, ki z malo vloženih sredstev doseže veliko število potencialnih poslušalcev. Medtem pa internetni radio za prenos signala uporablja podatkovna omrežja mobilnih operaterjev, ki so precej bolj kompleksna, občutljiva/ranljiva in nenazadnje, njihova uporaba ni brezplačna. Poleg tega povezovanje na spletne storitve pomeni, da se pri tem lahko beleži, kaj poslušate, s katero napravo, od kod in kako dolgo – medtem ko je sprejem prek DAB+ vedno stoodstotno anonimen.
Digitalni prizemni radio je okolju prijaznejši in bolj ekonomičen od FM zaradi učinkovitejše uporabe frekvenc in manjših oddajnih moči. DAB+ je bil namenoma razvit tako, da se lahko uporabljajo obstoječi prenosni sistemi in da za oddajanje programov DAB+ skoraj ni treba graditi novih oddajnih stolpov.
DAB+ programi
V Sloveniji je na DAB-u trenutno na voljo več kot 50 postaj – nekatere na nacionalni, druge na regionalni ravni. Ker se lahko stanje spreminja, so najnovejše informacije objavljene na podstrani »Programi« ali “DAB+ monitor“.
Trenutno je na DAB+ dostopna že velika večina slovenskih FM programov. Če vaš najljubši program slučajno še ni dostopen na DAB+, ga lahko kot običajno preprosto še naprej poslušate na FM-u. Vsi DAB+ radijski sprejemniki namreč še vedno sprejemajo tudi FM.
DAB+ se oddaja zemeljsko, kar pomeni, da signali digitalnih omrežij prihajajo iz oddajnikov, ki so običajno postavljeni na višjih hribih. Doseg signala je običajno povezan z višino in zastrtostjo posamezne oddajne lokacije ter zasedenostjo uporabljene frekvence. Skupno območje pokritosti radijskega signala, ki se oddaja zemeljsko, je tako določeno s tem, kateri in koliko oddajnikov se uporablja za prenos. DAB+ programe je mogoče (zemeljsko) sprejemati le znotraj tega območja pokritosti. Zato, z izjemo obmejnih območij, sprejem tujih DAB+ programov ni mogoč.
DAB+ sprejem
Večina slovenskih radijskih postaj, ki jih poslušate preko analogne FM tehnike, je na voljo tudi v digitalni DAB+ tehniki. Digitalni prenos običajno zagotavlja boljšo pokritost, hkrati pa se povečuje število novih radijskih programov, ki se oddajajo izključno digitalno. Če vaše najljubše postaje še ni na DAB+, brez skrbi – vsi DAB+ sprejemniki še vedno podpirajo tudi FM. Tako z novim DAB+ radiem pridobite dostop do razširjenih programov, obenem pa lahko po želji še naprej poslušate FM postaje. Več info.
Pri večini DAB+ sprejemnikov je iskanje postaj preprosto: pritisnite namenski gumb “Scan” (ali “Skeniranje”) ali izberite funkcijo “Iskanje postaj” v meniju. Po končanem skeniranju lahko pri nekaterih modelih s seznama odstranite postaje, ki jih ne želite shraniti – s tem ohranite le tiste, ki jih redno poslušate.
Večina DAB+ radijskih sprejemnikov ob vklopu samodejno sproži iskanje razpoložljivih postaj, a ne vsi. Število najdenih postaj je odvisno od lokacije sprejemnika v prostoru – radio ob oknu pogosto ujame več kanalov. Kasneje je smiselno ponoviti iskanje, če se spremeni programski razpored ali frekvenčni blok omrežja, če so dodane nove postaje ali ko se preselite v drugo hišo oziroma stanovanje. V vsakem primeru priporočamo, da občasno ročno zaženete novo iskanje, da bo seznam programov vedno posodobljen.
Trenutni vremenski pogoji, kot so nevihte, močno deževje ali sneženje, lahko začasno motijo sprejem DAB+. Tudi gradbišča v bližini lahko začasno vplivajo na kakovost signala. Vzrok motenj pa so lahko tudi električni aparati in LED-osvetlitev v notranjosti stavb. V takih primerih pomaga že premik radia ali motilnih naprav – na primer bližje oknu ali proč od jakih elektronskih virov. Če radijski sprejemnik ne ujame več določenih programov lahko poskusite izvesti tudi ponovno samodejno iskanje radijskih postaj, da sprejemnik DAB+ zajame morebitne spremembe v konfiguraciji omrežij.
Pri notranjem sprejemu DAB+ imajo konstrukcijske ovire – na primer jekleni nosilci, sosednje stavbe ali zastekljene stene s reflektivno plastjo – enak vpliv kot pri klasičnem FM. Nekateri elektronski aparati, električna napeljava ali LED-osvetlitev lahko povzročijo elektromagnetne motnje, ki dodatno slabijo signal. Ob težavah poiščite boljšo pozicijo za radio ali zunanjo anteno (npr. ob oknu). Pomembna je tudi kakovost sprejemne naprave: boljši DAB+ sprejemnik je manj občutljiv na vplive konstrukcijskih ovir in gospodinjskih naprav.
Verjetnostni izračuni za notranji ali zunanji sprejem DAB+, prikazan na zemljevidu pokritosti, temeljijo na statističnih modelih, ki ne morejo upoštevati vseh lokalnih motenj in ovir. Če obstaja dvom, je najbolje izvesti dejanski preizkus s sprejemnikom – le tako boste zanesljivo preverili sprejemne razmere na svoji lokaciji.
Da, pod pogojem, da je na vaši lokaciji dosegljivo vsaj eno DAB+ omrežje, da imate ustrezen DAB+ radijski sprejemnik in da je vaša antena primerna -torej da pokriva potrebno frekvenčno območje.
DAB+ v avtomobilu
Da, če ima radio, ki podpira sprejem DAB+, in če je na lokaciji, kjer se nahajate dosegljiv signal DAB+ omrežij.
Z 12/2021 je bil sodelovanju z DARS-om z DAB+ signalom opremljen prvi izmed glavnih tunelov na avtocestnem križu, predor Šentvid Ljubljana. Vse od takrat je cilj operaterja, da bi z DAB+ opremili vse avtocestne predore daljše od 500m. A začetek izvedbe se napoveduje že lep čas. Po zadnjih informacijah so načrti pripravljeni, na vrsti je DARS, da potrdi projekte in izbere izvajalca.
Evropski zakon o elektronskih komunikacij (EECC) zahteva, da mora imeti vsako novo vozilo, homologirano v EU od leta 2021 naprej, vgrajen digitalni prizemni radijski sprejemnik, ki podpira DAB+. S tem se količina avtomobilov z že vgrajenim DAB+ sprejemnikom na trgu vsako leto povečuje. Več info.
Razlikovanje med DAB in DAB+ je bilo zelo pomembno v času uvajanja novejšega standarda DAB+ (po letu 2007), saj so zaradi nekompatibilnosti DAB+ s starejšimi sprejemniki uporabniki potrebovali način za jasno razlikovanje kateri sprejemniki dejansko podpirajo nov standard. V letu 2018 je stari DAB standard zaradi svoje neučinkovitosti tudi v državah z največjo razširjenostjo v počasnem zatonu uporabe in vsi novo prodani sprejemniki več ali manj zagotovo že podpirajo tudi DAB+. Predvsem v primeru avtomobilskih radijskih sprejemnikov je tako zaznati trend opuščanja razlikovalnega označevanja in zopet uporabo zgolj DAB. Svetujemo previdnost, oznaka DAB na radijskem sprejemniku ni nujno garancija za njegovo ustreznost ali neustreznost, saj sprejemniki novejšega datuma, četudi zgolj z oznako DAB, lahko sprejemajo tudi DAB+ signal, medtem ko tisti starejšega datuma brez ustrezne oznake DAB+ tega niso zmožni. Poslušalcem zato, še posebej pri kupovanju rabljenih radijskih sprejemnikov, priporočamo, da pred nakupom preverijo ustreznosti delovanja.
Da, v večini primerov to je možno. Od starosti in modela vašega avtoradia pa je odvisno kaki stroški so s tem povezani. V vsakem primeru pa številni proizvajalci ponujajo adapterje, ki jih je dokaj enostavno vgraditi. Komplet običajno vsebuje anteno (za vetrobransko steklo ali za na streho) in sam adapter, ki se poveže z vašim obstoječim radiem. Namestitev je pogosto plug & play, lahko pa jo po želji prepustite pooblaščenemu avtoservisu ali avdio-strokovnjaku. Več informacij najdete na naši podstrani “Sprejemniki“.
Da. Če vaš avtomobilski sprejemnik izgubi signal trenutno izbranega programa, ga najprej skupša poiskati v drugih dostopnih DAB+ omrežjih. (s pomočjo SiD kode). Če tam izbrane radijske postaje ne najde, skuša samodejno preklopiti na signal tega programa v analogni FM tehniki (s pomočjo PI kode tega programa), če je dostopen.
Pri nekaterih modelih lahko to samodejno preklapljanje ročno vklopite ali izklopite.
Najnovejši v splet povezani (hibridni) radijski sprejemniki pa omogočajo še dodatno možnost preklopa na IP-stream radijske postaje, kadar je na voljo internetna povezava.
Po podatkih WorldDAB ima dostop do sprejema DAB+ že več kot polovica Evropejcev. To pomeni, da boste v tujini najbrž prek DAB+ lahko sprejemali vsaj nacionalne postaje.
Na Norveškem je bil analogni FM opuščen že leta 2017, prav tako pa se v Južnem Tirolskem in v Švici že ugašajo FM-oddajniki. To pomeni, da boste tam radio sprejemali zgolj digitalno. Tudi Danska se že pripravljata ukinitev FM-a.
V mnogih državah boste zato potrebovali DAB+ avtoradio, če želite tam naprej poslušati radio. Vsi digitalni radiji so namreč standardno opremljeni z FM-sprejemnikom, kar vam omogoča sprejem radijskih programov, tudi če DAB+ v dotični državi še ni na voljo.
Aktualno stanje uporabe DAB+ v posameznih državah lahko preverite na WorldDab.
DAB+ tehnologija
Digitalna tehnologija omogoča oddajanje več programov na enem frekvenčnem frekvenčnem bloku (kanalu). Posamezni podatkovni tokovi se v malih paketih izmenično prenašajo po istem frekvenčnem kanalu – ta postopek imenujemo multipleksiranje. Skupino programov, ki se prenašajo znotraj enega frekvenčnega bloka, imenujemo multipleks (ali »ensemble«). Za multipleks je potrebna širina pasu približno 1,5 MHz, le-ta pa prav tako, kot analogni radio, pokriva določeno območje, na primer regijo, mesto ali celo celotno državo.
V Evropi se za DAB+ uporabljajo frekvence v VHF-pasu (Band III) – in sicer frekvence od 174,928 MHz do 239,200 MHz, razdeljene v bloke, ki so poimenovani od 5A do 13F .
Slovenska DAB+ omrežja lahko trenutno sprejemamo na blokih 5A, 5B 6C, 6D, 7D, 10D, 12B in 12C. Več informacij najdete pod zavihkom “Pokritost” in “DAB+ monitor“.
Ne. Frekvenčni pas 88–108 MHz, ki ga uporablja analogni FM, je še vedno zaseden, zato DAB+ uporablja druge pasove:
In sicer uporablja se VHF Band III (pas približno od 175 do239 MHz), prej rezerviran za analogno TV. L-pas (1 452–1 492 MHz) se je sicer uporabljal pri zgodnjih preizkusih digitalnega radia, a ga današnja DAB+ omrežja ne izkoriščajo več.
DAB+ poleg zvočnih signalov lahko prenaša tudi različne podatke — besedilo, slike in interaktivne vsebine (npr. naslovnice albumov, vremenski zemljevidi, športni rezultati,…) — kar radijskim postajam omogoča ponudbo razširjenih multimedijskih storitev:
DLS / DLS+ (Dynamic Label Service): Na zaslonu se prikazujejo tekstovne informacije o predvajani skladbi (izvajalec, naslov, album).
EPG (elektronski programski vodnik): Podroben pregled prihajajočih oddaj z opisom vsebine.
SLS (storitev diaprojekcije): Prikaz slikovnih vsebin, kot so logotipi radijskih postaj in naslovnice albumov.
TPEG (Transport Protocol Experts Group): Hitrejše in bolj natančne prometne informacije kot pri klasičnem TMC.
RadioVIS: Dinamične slike ali grafike, povezane s trenutno predvajanim programom.
Zbiralnik datotek: Prejemanje in shranjevanje zvočnih datotek, ki spremljajo program (brez interneta).
Dnevnik: Dostop do neodvisnih podatkov, npr. borznih tečajev, športnih rezultatov ali novic, vzporedno z radijskim programom.
BWS (Broadcaster Website): Neposredni dostop do spletnih strani izdajateljev prek zaslona radia.
Obvestila: Samodejna opozorila o nevarnostih in prometnih razmerah, tudi ko poslušate druge vire (npr. CD).
DAB+ je v letu 2007 prinesel bistveno boljšo spektralno učinkovitost, višjo zvočno kakovost pri nižji bitni hitrosti in večjo odpornost proti napakam v primerjavi s klasičnim DAB.
Glavne tehnične razlike med DAB in DAB+ so naslednje:
Avdiokodek
DAB uporablja MPEG-1 Audio Layer II (tudi “MP2”), ki je starejši, soroden a manj učinkovit algoritem stiskanja zvoka.
DAB+ uporablja naprednejši LC-AAC in HE-AAC v2 (aacPlus), ki je približno trikrat učinkovitejši od MP2 — to pomeni boljšo zvočno kakovost pri enaki pasovni širini ali enako kakovost pri nižji pasovni širini.
Bitne hitrosti (bitrate)
DAB: običajni stereo kanali se stiskajo z bitnimi hitrostmi med 128 in 160 kbit/s (v praksi 32–256 kbit/s).
DAB+: za primerljivo kakovost zadostuje že približno 48–80 kbit/s.
Zaščita pred napakami (ECC)
DAB uporablja konvolucijsko kodiranje z neenakomerno zaščito (UEP), kar pri slabem signalu povzroča t. i. “blubranje”, ki so ga uporabniki označili kot motečega.
DAB+ uvaja dvoplastno kodiranje: notranjo plast Reed–Solomonovega kodeksa in zunanjo plast konvolucijskega kodeksa z enakomerno zaščito (EEP). Ta kombinacija daje bistveno robustnejšo zaščito in uporabnikom prijetnejše obnašanje ob izgubi signala (ko signal enkrat pade pod prag, se zvok stiša – “fade out”).
Kapaciteta multiplekserja (ensembla)
Zaradi učinkovitejšega kodeka in močnejše ECC lahko DAB+ v istem frekvenčnem bloku prenese približno 2-3x število postaj (okoli 12–18 programov na multiplekser) v primerjavi z DAB (približno 6–8 programov).
Fizična plast in modulacija
Oba standarda uporabljata COFDM modulacijo (1 536 nosilcev, pasovna širina ~1,536 MHz, OFDM guard interval 0,246 ms) in omogočata eno frekvenčna omrežja (SFN), torej na tej točki ni razlik.
Na kratko, žal ne. Za sprejem postaj DAB+ morate imeti radio, ki podpira DAB+. V praksi zna star DAB sprejemnik ob sprejemu DAB+ signalov prebrati le vsebino omrežja – prikažejo se imena postaj, ne predvaja pa zvoka. Če ste pred kratkim kupili nov radio DAB, ta zagotovo že podpira DAB+. Vse od leta 2016, ko je v Slovenji digitalni radio v redni uporabi, je namreč le-ta na voljo izključno v novejši DAB+ verziji.
To je vprašanje, ki se pogosto pojavlja. Zakaj sploh investirati v DAB+ sprejemnik? Najprej je potrebno natančneje ločiti dve zadevi. Poslušanje preko IP se pogosto povezuje z ne-lianernimi mediji, kot so glasbene storitve na zahtevo, youtube ipd. ki pa so radiu zgolj komplementarne. Radio je masoven linearen medij in ima s tem čisto posebno vlogo, ki zaenkrat ni ogrožena. Ko govorimo torej o prenosu linearnih radijskih programov preko IP pa je zopet potrebno ločevati stacionarni in mobilni sprejem. Pri stacionarnem sprejemu je IP/Brodband vsekakor že zdavnaj našel svojo mesto in se za to široko uporablja. Pri mobilnem sprejemu, kot se radio tudi v največji meri posluša, pa zadeva ni tako enostavna. Odgovor na to je vsekakor večplasten in tudi časovno odvisen. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj razlogov:
a. Robustnost in enostavnost
DAB+ je robustna “broadcast” tehnologija, ki uporablja “one-to-many” prenosni princip. Zaradi te značilnosti je v svoji zasnovi to preprost oddajniški sistem, ki z malo vloženih sredstev doseže veliko število potencialnih poslušalcev. 87% pokritost Slovenije z omrežjem R1 je bila dosežena že z 8 oddajniki. Za primerjavo, Telekomovo mobilno omrežje ima že čez 1000 baznih postaj kar predstavlja neprimerljivo bolj kompleksen, drag in ranljiv sistem. Tudi analogni signali radijskih programov, ki so trenutno vključeni v digitalno DAB+ omrežje R1, se v FM tehnologiji razširjajo skupno iz več kot 300 oddajnikov – vse te smo z DAB+ lahko zamenjali z precej manj oddajniki. Posebej je treba poudariti, da ima večina programov na FM-u tudi neprimerljivo slabšo pokritost.
b. Neodvisnost od števila poslušalcev in lokacije
Delovanje DAB+omrežja je popolnoma neodvisno od števila poslušalcev, ki sprejemajo signal in tega kje se med poslušanjem nahajajo. Pri LTE/4G je zadeva malce drugačna. Vsi poznamo zgodbe o sesutju mobilnih omrežij zaradi prevelikega števila sočasnih uporabnikov, recimo v času izrednih dogodkov. (množične prireditve, teroristični napadi, elementarne nesreče, itd.) Nujno je, da imamo robustno distribucijsko mrežo za obveščanje javnosti v primeru izrednih situacij in za to je med digitalnimi omrežji DAB+ nedvomno bolj primeren. Prav tako so kapacitete mobilnega omrežja zelo neenakomerno razporejene po državi. Že ena bolj obiskana prireditev v manjšem kraju lahko tako prenos podatkov v mobilnem omrežju, in s tem možnost za poslušanje radia preko njega, na tistem področju popolnoma onesposobi. Če bi danes vsi hkrati želeli poslušati radio preko mobilnih omrežij, bi to na veliko območjih za večkrat preseglo prenosne zmogljivosti, ki so tam trenutno na voljo.
c. Brezplačno poslušanje
DAB+ je za uporabnika zastonj. Radio je vedno bil in bi tudi v prihodnje moral ostati, čim bolj dostopen in predvsem brezplačen, saj predstavlja enega pomembnih stebrov medijske svobode. Kupiš sprejemnik, in to je to, poslušaš kolikor želiš brez dodatnih naročnin. Pri LTE / Broadband omrežjih brez takšne ali drugačne naročnine ne bo šlo.
d. Neodvisnost od “gate keeperjev”
Prenos podatkov v mobilnih omrežjih kontrolira več tako imenovanih “gate keeperjev” (npr. Apple, Google), ki lahko iz te pozicije vplivajo na enakovrednost pri prenosu vsebin. Ti vzvodi pomenijo potencialno nevarnost za neodvisnost medijev in za uveljavljanje pravice do svobode govora. Konvergenca tehnoloških platform in digitalizacija družbe na dolgi rok obeta, da bodo ključni odločitelji prihajali izven Slovenije. Z rastjo poslušanja radijskih programov preko IP (in dostopnostjo hibridnih radijskih sprejemnikov FM/DAB+/IP) se odpira tveganje prihoda tujih nereguliranih vsebin v slovenski prostor. Dobro uveljavljen digitalni radio DAB+ z raznoliko ponudbo slovenskih programov bo v prihodnosti pomembno prispeval k zaščiti suverenosti slovenskih medijev in slovenskega jezika.
e. Zasebnost in varnost
Povezovanje na spletne storitve pomeni, da IP-radio beleži, kaj poslušate, s katero napravo, od kod in kako dolgo – ti podatki se lahko hranijo in analizirajo. Digitalni zemeljski sprejem prek DAB+ je vedno stoodstotno anonimen, kar pomeni, da vaši radijski okusi in navade ostanejo zasebni.
Vsak radijski program lahko zakupi različno bitno hitrost (bitrate) za prenos zvoka v digitalnem omrežju. Od višine bitne hitrosti pa je neposredno odvisna subjektivna ocena kvaliteta zvoka. Več informacij o tem katera postaja uporablja kakšno bitno hitrost najdete na naši listi programov. Hkrati distribucija radijskih programov v digitalnih omrežjih DAB+ pred izdajatelje postavlja nov izziv saj je za dobre slišne rezultate potrebna posebna skrb pri pripravi in obdelavi zvoka.
a. Težave z nekaterimi programi
Ko se pojavlja prekinjaje samo pri nekaterih programi je možno, da prihaja do težav pri prenosu programa od radijske postaje do operaterja DAB+ omrežja. Digitalno omrežje deluje tako, da radijske postaje svoj signal najprej pošljejo operaterju omrežja, ta pa nato skupek vseh programov imenovan multipleks, distribuira dalje po svojih prenosnih poteh do posameznih oddajnikov. V primerih, ko ponudniki vsebin za prenos svojega signala do operaterja uporabljajo javno internetno povezavo, kjer si DAB+ radijski signal deli pasovno širino z drugimi storitvami na lokaciji, je možnost za take napake precej večja.
b. Težave z vsemi programi
Ko se pojavlja prekinjanje vseh programov iz določenega DAB+ omrežja bo najbrž vzrok za to premalo koristnega signala: DAB+ radijski sprejemniki potrebujejo za uspešen sprejem zelo malo koristnega signala, a če tega kljub vsemu ni dovolj je predvajanje programa seveda moteno. Za razliko od analognega FM , kjer v takem primeru slišimo šumenje, digitalni radio DAB+ ne šumi, temveč sprejemnik uporabi t.i. “fade-out” oz. preprosto preneha igrati – zdrsne v tišino. Če se to dogaja pri vseh programih iz določenega omrežja, je vzrok lahko v tem, da je res premalo koristnega signala (območje poslušanja ni dovolj dobro pokrito), ali pa so posredi kake težave s sprejemno anteno.
V praksi kadar gre za težavo z manjkom koristnega signala radijski sprejemniki ob prekinitvi ponavadi prikažejo znak za “No Signal/ No Network”. Če se ob prekinitvi to ne prikaže pomeni, da je signala dovolj in je za prekinitev predvajanja zvoka kriv prenos avdio signala do operaterja omrežja ali kaka druga težava na izvoru ponudnika programa.
c. Ponovno skeniranje omrežja
Če določenega radijskega programa sploh ne morete več sprejemati, prej pa ste ga lahko je za vsak slučaj smiselno poskusiti še s ponovnim skeniranjem DAB+ omrežja. Mogoče je operater spreminjal konfiguracijo in se le-ta še ni pravilno prenesla do sprejemnika. Predvsem v času testnega obratovanja novih programov je več možnosti, da se zgodi kaj takega.
Vstop v svet ponudnikov DAB+ programov
1. Imeti v sodnem oz. poslovnem registru registrirano radijsko dejavnost (60.100),
2. Radijski program vpisati v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo,
3. Za svoj radijski program pri Akos pridobiti dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti.
Za dodelitev pravice razširjanja radijskega programa v digitalni radiodifuzni tehniki je potrebno z novo ustanovljenim radijskim programom nato kandidirati na enem od bodočih javnih razpisov za ta namen, ki jih organizira Akos. Svetujemo spremljanje obvestil na spletni strani Akos.
Če je prijava na javni razpis uspešna, se nato za distribucijo tega radijskega programa sklene pogodba z operaterjem omrežij DAB+. Operater vseh trenutno aktivnih slovenskih DAB+ omrežij je RTV OZ.
Stroški distribucije radijskih programov v digitalnih DAB+ omrežjih so precej nižji od primerljive distribucije v analogni tehniki. To je predvsem posledica dejstva, da si obratovalne stroške enega digitalnega omrežja razdeli več radijskih programov. V Ljubljani (v omrežju R3) znašajo stroški distribucije enega radijskega programa pri 88 kbit/s HE-AAC tako trenutno približno 3.600 € neto na leto – za to se dobi solidna pokritost Ljubljane z okolico. Za pokrivanje celotne Slovenije v omrežjih R4 ali R5 pa so trenutno stroški približno 12-krat višji. Za več info si oglejte cenik RTV OZ.
Imate tudi vi kakšno vprašanje? Objavite ga na našem Facebook profilu, ali nam ga pošljite na info@digitalniradio.si .