“Na Štajerskem valu smo zelo veseli prehoda na digitalno oddajanje preko sistema DAB+, za kar smo si prizadevali že dlje časa. Lani pa smo bili na razpisu uspešni in tako nas odslej lahko poslušate tudi v digitalni DAB+ tehniki! Za nas to pomeni izjemno pridobitev, razširjeno območje slišnosti in predvsem pokritost sivih lis, kjer nas zdaj zaradi geografskih omejitev FM oddajnikov ni bilo mogoče slišati…”
Prek DAB omrežij je za zdaj pri nas možno poslušati 35 radijskih programov, še nekaj postaj bo pričelo z oddajanjem v kratkem. DAB+ omrežje z 18 radijskim postajami je slišno na območju cele Slovenije, medtem ko je 17 radijskih postaj slišnih le na polovici ozemlja Slovenije. Večina teh programov je sicer prisotna tudi na FM frekvencah, vendar so pokrivanja DAB omrežij praviloma večja in območja pokrivanja posameznih FM frekvenc dopolnjujejo. Predvsem pa je zaradi digitalnega načina oddajanja sprejem kakovostnejši in manj odvisen od vplivov objektov v okolici. Prav zato Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije poudarja prednosti oddajanja programa prek DAB+ tehnologije…
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je septembra in oktobra 2022 opravila mobilne meritve, s katerimi je preverila možnost sprejema signalov prizemne digitalne avdio radiodifuzije T-DAB+ na nekaterih cestah po Sloveniji. Meritve so zajemale vsa tri omrežja, ki obratujejo.
Ugotovitve so zbrane v poročilu, ki v svojem zaključku pravi, da so v merilni kampanji prevozili večino najbolj prometnih cest (2.870 kilometrov glavnih cest po vsej državi) in ugotovili, da je s tehnologijo DAB+ pokrita velika večina Slovenije, kljub relativno majhnemu številu oddajnikov. Najslabši sprejem je na področjih, kjer je teren bolj razgiban (področje Julijskih Alp in bližnja hribovja) ter na področjih, ki so relativno daleč od oddajnikov (Prekmurje, Kočevsko, Posotelje…). Ugotovili so, da do razlik pri sprejemu posameznih programov znotraj istega multipleksa prihaja zaradi uporabe različnih stopenj zaščite. Tako se lahko zgodi, da med vožnjo, ko preklapljamo med programi znotraj istega multipleksa, nekateri delujejo, drugi pa ne, kljub temu, da je signala dovolj. Povezava do zaključnega poročila je na spodnji povezavi.
Ob tem velja omeniti, da so odslej podatki o razpoložljivosti DAB+ omrežij dosegljivi kar na Geoportalu.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je danes obvestila javnost, da so podelili 8 novih pravic za oddajanje radijskih programov v digitalni tehniki DAB+ v drugem slovenskem nacionalnem digitalnem omrežju MUX R2. Novi imetniki pravic za digitalno radijsko oddajanje so:
Omrežje R2 Vzhod:
RADIO AKTUAL KUM RADIO CELJE RADIO ŠTAJERSKI VAL RADIO VELENJE RADIO ANTENA CELJE
Omrežje R2 Zahod:
RADIO CAPRIS RADIO KRANJ BEST FM
Ker so razpisni pogoji tudi tokrat dajali prednost obstoječim, na FM-u že dostopnim radijskim programom, so med prejemniki le taki.
V 2023 se bo tako število slovenskih radijskih programov, ki so dosegljivi v MUX R2 iz obstoječih 15 dvignilo na 23. Skupno bo s tem možno v DAB+ tehniki spremljati že 46 slovenskih radijskih programov. Več info na naši programski listi.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je včeraj obvestila javnost, da so podelili 10 novih pravic za oddajanje radijskih programov v digitalni tehniki DAB+ v drugem slovenskem nacionalnem digitalnem omrežju MUX R2. Novi imetniki pravic za digitalno radijsko oddajanje so:
Omrežje R2 Vzhod:
RADIO SRAKA RADIO MURSKI VAL KOROŠKI RADIO RADIO KRKA RADIO PTUJ
Omrežje R2 Zahod:
RADIO 94 RADIO SORA ALPSKI VAL RADIO TRIGLAV RADIO ROBIN
Ker so razpisni pogoji tokrat dajali prednost obstoječim, na FM-u že dostopnim radijskim programom, ki imajo tudi status radijskega programa posebnega pomena, so med prejemniki zgolj slednji.
V bližnji prihodnosti lahko tako pričakujemo, da se bo število slovenskih radijskih programov, ki so dosegljivi v MUX R2 iz obstoječih 4. dvignilo na 14. Skupno bo s tem možno v DAB+ tehniki spremljati že 34 slovenskih radijskih programov. Več info na naši programski listi.
Čakamo pa seveda še na razplet trenutno aktualnega javnega razpisa za podelitev 6. pravic za oddajanje v DAB+ tehniki na območju Ljubljane, tokrat le za nove, na FM-u še nedosegljive radijske programe. Agencija je zopet prejela skupno kar 15 ponudb, kar ponovno potrjuje, da je zanimanje slovenskih izdajateljev za oddajanje radijskih programov v digitalni DAB+ tehniki res veliko.
RTV Slovenija, operater vseh štirih trenutno delujočih slovenskih DAB+ omrežij (R1, R2 Vzhod, R2 Zahod in R3) je v sodelovanju z DARS-om, tik pred rednim zagonom prvega rednega oddajanja DAB+ radijskih signalov znotraj avtocestnih predorov v Sloveniji. Signala omrežij DAB+ R1 ter R2 Zahod bosta najprej dosegljiva znotraj šentviškega predora, ki predstavlja del avtocestnega odseka Ljubljana (Šentvid-Koseze) in skupaj z galerijo v dolžino meri slabega 1,5 km.
Tako bodo lahko potniki na poti po AC med Ljubljano in Kranjem neprekinjeno poslušali vse DAB+ radijske programe, ki se nahajajo v omrežju R1, ter omrežju R2 Zahod, tudi pri prehodu skozi omenjeni predor.
Po besedah Bojana Ramšaka iz RTV, trenutno potekajo zadnja testiranja. Z realizacijo pilotnega projekta so pričeli v oktobru 2021, šentviški predor pa je bil izbran kot prvi kandidat. S tem se odpira novo poglavje uresničitve načrta, da bi s signali nacionalnih DAB+ omrežij kar najbolje pokrili avtocestni križ, saj glavnino potencialnih uporabnikov DAB+ radia predstavljajo predvsem vozniki oz. potniki v avtomobilih.
V prihodnjih letih je tako cilj z DAB+ signalom opremiti vse avtocestne predore daljše od 500m. V tem vidi velik potencial tudi DARS, ki se je projektu pridružil kot partner, saj bo to omogočalo dodatne možnosti za obveščanje voznikov o morebitnih nevarnostih ali dogodkih. Upravitelj predora bo namreč imel možnost neposrednega vklopa v vse v predoru prenašane DAB+ radijske programe z morebitnimi nujnimi obvestili za voznike, s čimer se bo pomembno izboljšala prometna varnost za vse udeležence.
Danes 16.10.2020 je uradno zaživelo novo slovensko nacionalno DAB+ omrežje R2. Ob nacionalnem R1, ki obratuje že od 2016, ter osrednje slovenskem R3, ki je v obratu od aprila letos, je to že 3. delujoče slovensko omrežje za digitalni radio DAB+.
Omrežje R2 je razdeljeno na dva geografska dela, Vzhod R2 (poimenovan SLO DAB+ R2 E, deluje na kanalu 12B iz oddajnih lokacij Pohorje, Boč, Plešivec in Trdinov Vrh) in Zahod R2 (poimenovan SLO DAB+ R2 W, deluje na kanalu 12C iz oddajnih lokacij Nanos, Tinjan, Beli Križ, Skalnica in Kuk). Ob tem velja poudariti, da zaenkrat noben del novega omrežja R2 namensko ne pokriva osrednje Slovenije z Ljubljano. (Čeprav ju je tu in tam tudi v Ljubljani možno ujeti.)
Z vklopom omrežja R2 smo dobili tudi 4 nove programe, ki se oddajajo v digitalni DAB+ tehniki. Skupno jih je v Sloveniji zdaj že 24. Gre za preostale štiri programe javne RTV SLO, ki do zdaj še niso bili digitalizirani. In sicer, v vzhodnem delu R2 se oddajata regionalni program Radio Maribor in program narodnostne skupnosti Pomurski MMR, v zahodnem delu R2 pa regionalni program Radio Koper ter program narodnostne skupnosti Radio Capodistria. Vsi zaenkrat z bitnim pretokom 88 kbps in zaščitnim razmerjem 3A.
Ob tem je že v pripravi tudi prvi razpis za programska mesta v R2, ki je namenjen ostalim radijskim postajam. In sicer, kot kaže namerava v prvi fazi Akos razpisati 5 programskih mest za vzhodni del in 5 za zahodni del omrežja R2. Če bo uspešen, bi lahko v začetku leta 2021 število slovenskih DAB+ programov poskočilo že na 34! Več o pogojih in merilih za izbiro kandidatov pa bo znanega ob uradni objavi razpisa.
Kot zanimivost, ob zagonu prvega oddajnika zahodnega dela R2, se je v Italiji pričela odvijati mala drama, saj je kanal 12C, čeprav je bil mednarodno koordiniran za uporabo v Sloveniji, v tem času že zasedel italijanski operater DAB Italia. Vklop oddajnika Nanos 12C je tako zaradi medsebojnih interferenc med slovenskimi in italijanskimi oddajniki onemogočil slišnost italijanskega omrežja na velikem delu vzhodne Italije. Italijanska stran je medtem dokaj hitro ukrepala in tako se omrežje DAB Italia že umika na nov kanal 7C.
Uradna slovesnost ob vklopu novega DAB+ omrežja R2 je tokrat zaradi Covid-19 potekala virtualno.
Ob tej priložnosti iz RTV Slovenija poslušalcem svetujejo:
“Konec leta, natančneje 21. decembra, morajo biti po evropski direktivi vsi novi avtomobili opremljeni z DAB+ radijskim sprejemnikom. Potrošnikom svetujejo, naj bodo pri nakupu novega avtomobila pozorni, kakšen radio je vgrajen, saj je zamenjava FM radijskega sprejemnika za DAB+ sprejemnik znatno dražja kot nakup avta z vgrajenim DAB+ sprejemnikom. Zaradi uvedbe evropske direktive si RTV Slovenija v sklopu enote Oddajniki in zveze prizadeva do decembra zagotoviti čim boljšo pokritost s DAB+ signalom v okviru multipleksa R1, R2 ali R3. Tako bodo prednosti, ki jih DAB+ omrežje zagotavlja, na voljo še širšemu delu javnosti.“
Zasedenost DAB+ omrežja R3 na dan 25.9.2020 tako znaša 6,25%.
Ob tem velja dodati, da je Agencija za komunikacijska omrežja Republike Slovenije pred časom naznanila, da je že v teku priprava enega ali več javnih razpisov za dodatna programska mesta v DAB+ omrežju R3, ki bodo namenjeni novim radijskim programom, ki se na analogni platformi (FM) še ne razširjajo.
Na to temo so pred kratkim objavili še en javni poziv s katerim tokrat v okviru priprave Strategije razvoja radijskih programov za obdobje od 2021 do 2025 predstavnike zainteresirane javnosti vabijo, da posredujejo svoje predloge.
Konkretna vprašanja iz dokumenta se glasijo:
Kakšne programe bi bilo smiselno vključiti na DAB+, da bi obogatili programsko ponudbo, hkrati pa bili dovolj privlačni za poslušalce, da bi jih pritegnili k nakupu radijskega sprejemnika in imeli možnost preživetja na dolgi rok?
Katere dodatne storitve bi ponudili / si želeli imeti na tej platformi?
Le-ta v svojem prvem odstavku predpisuje obvezno vgradnjo takih sprejemnikov, ki omogočajo sprejem digitalnega radia DAB+ v vse nove avtomobile kategorije M, (v kategorijo M spadajo motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, načrtovana in izdelana za prevoz potnikov).
Z drugim odstavkom pa to zapoved razširja tudi na vse ostale radijske sprejemnike, ki so dani na trg za prodajo, z izjemo proizvodov, pri katerih je radijski sprejemnik postranske narave.
Določba prvega odstavka predmetnega člena bi naj začela veljati takoj ob sprejetju zakona, za določbo drugega odstavka, pa je določeno prehodno obdobje – in sicer bi naj stopila v veljavo s 1.1. 2022.
S tem bi Slovenija v svoj pravni red prenesla direktivo iz v 2018 sprejetega evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah – EECC, ki med drugim zapoveduje tudi uzakonjenje obvezne vgradnje DAB+ radijskih sprejemnikov v vse novo prodane avtomobile na področju EU, najkasneje z 21.12.2020.
Obrazložitev 91. člena predloga ZEKom-2 se podrobneje glasi:
” Predlog člena prenaša določbo prvega odstavka 113. člena in 3. točke Priloge XI Direktive 2018/1972/EU o zahtevah za medobratovalnost avtomobilskih radijskih sprejemnikov. V skladu z zadevnimi določbami Direktive 2018/1972/EU morajo vsi avtomobilski sprejemniki, vgrajeni v nov avtomobil kategorije M, ki je dan na trg za prodajo ali najem od 21. decembra 2020 dalje, vsebovati sprejemnik, ki omogoča sprejem digitalnega radia prek prizemne digitalne radiodifuzije. S tem ukrepom se spodbuja čim večja razširjenost digitalnega radia. Obveznost velja za nove avtomobile (ne pa za rabljene avtomobile), ki bodo po uveljavitvi zakona dani na trg za prodajo ali najem. Določitev dodatnega prehodnega obdobja v tem delu ni možna zaradi zahtev Direktive 2018/1972/EU. Proizvajalci in prodajalci avtomobilov so bili z obveznostjo prilagoditve seznanjeni konec leta 2018, ko je bila sprejeta zadevna direktiva, ki je predvidela dvoletni rok za implementacijo in v tem okviru tudi dovolj dolgo obdobje za prilagoditev.
V skladu z drugim odstavkom predloga se z namenom spodbujanja čim večje razširjenosti digitalnega radia obveznost določa tudi za druge radijske sprejemnike, ki bodo dani na trg za prodajo, in sicer v skladu s prehodno določbo 303. člena tega predloga s 1. januarjem 2022. Obveznost ne velja za proizvode, pri katerih je radijski sprejemnik postranske narave, na primer za pametne telefone in opremo, ki jo uporabljajo radioamaterji. “
Zainteresirana javnost lahko morebitne komentarje na predlog ZEKom-2 odda do 15.10.2020.
Do kdaj bi zakon lahko dejansko potrdili v parlamentu pa zaenkrat še ni znano.
Ta stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo. Z nadaljevanjem brskanja se s tem strinjate.Strinjam se