Kategorija: Tehnika

Uradni začetek oddajanja omrežij DAB+ R4 in R5

Na Nanosu ob 70-letnici oddajnega centra zaznamovali začetek delovanja dveh novih nacionalnih DAB+ omrežij.

Skoraj točno devet let po uradnem zagonu digitalnega radia DAB+ v Sloveniji, ki se je zgodil 20. septembra 2016 na eni najbolj ikoničnih slovenskih oddajnih lokacij – oddajniku Nanos – smo včeraj, 25. septembra 2025, na istem mestu dočakali nov mejnik v razvoju digitalnega radijskega oddajanja.

RTV Slovenija – Oddajniki in zveze so na Nanosu uradno zagnali dve novi nacionalni DAB+ omrežji, R4 in R5. S tem je Slovenija pridobila dodatne kapacitete za digitalne radijske programe, ki se v zadnjih mesecih že postopoma polnijo, tudi s povsem novimi programi.

Oddajni center Nano, že sedem desetletij zagotavlja zanesljivo delovanje radijskega in televizijskega oddajanja v Sloveniji.

Slovesni dogodek je sovpadal tudi s 70-letnico delovanja oddajnega centra Nanos, ki velja za eno pomembnejših slovenskih telekomunikacijskih vozlišč. Že sedem desetletij servira radijske signale za različne storitve velikemu delu Primorske ter Notranjske. Lokacija je priljubljena tudi med pohodniki, manj znano pa je, da center gosti tudi muzejsko zbirko analogne oddajne tehnike.

Med govorniki na dogodku so bili poleg predsednice uprave RTV Slovenija Natalije Gorščak, ki je med drugim dejala, da je Slovenija prva v regiji po pokritosti z omrežjem DAB in med vodilnimi v Evropi, tudi dolgoletni vodja oddajnega centra Nanos Srečo Rovšek in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Vodja enote Oddajniki in zveze RTV Slovenija Andrej Trojer je ob tem dejal: »Če smo pred 70 leti začeli analogno zgodbo, jo danes tukaj nadaljujemo v digitalni dobi.” in dodal, da se “z novima omrežjema odpirajo še večje možnosti za izdajatelje in poslušalce“

DAB+ oddajnika za omrežji R4 in R5 Nanos

Digitalni radio v Sloveniji je v devetih letih od začetka oddajanja dosegel izjemen napredek – poslušalcem je danes na voljo že skoraj 60 programov v petih DAB+ omrežjih: R1, R2, R3 ter novih nacionalnih R4 in R5. Večina obstoječih analognih radijskih programov se že razširja tudi v DAB+ tehniki, več kot deset programov pa je na voljo izključno na digitalni platformi. Nekaj novih je še v pripravi. Edina opaznejša pomanjkljivost ostaja zaostanek pri implementaciji slišnosti DAB+ v slovenskih predorih – načrti obstajajo, vendar relizacija projekta že nekaj časa stoji. Njegova izvedba bi k popularizaciji DAB+ v Sloveniji nedvomno pomembno prispevala.

Po neuradnih informacijah lahko v kratkem pričakujemo nove javne razpise za zapolnitev še prostih kapacitet v vseh DAB+ omrežjih (trenutno stanje zasedenosti si lahko ogledate v živo na našem DAB+ monitorju), kar bo obstoječo ponudbo še dodatno obogatilo.

Vse to utrjuje DAB+ kot prihodnost radijskega oddajanja v Sloveniji, hkrati pa našo državo vse bolj postavlja kot vzorni primer implementacije digitalnega radia v regiji.

Več:
Prispevek RTV SLO: RTV Slovenija slovesno odprla omrežji DAB+ in obeležila 70 let Oddajnega centra Nanos
Prispevek Radio Robin: Oddajni center na Nanosu z nadgradnjo praznuje 70. obletnico ..

WorldDAB Automotive 2025

Kaj čaka radio v avtomobilih prihodnosti?

19. junija 2025 se bo v Madridu odvila konferenca WorldDAB Automotive 2025 – osrednji mednarodni forum, kjer se srečujeta avtomobilska in radijska industrija. Tema dogodka: prihodnost radia v dobi povezanih vozil in infotainment sistemov. Konferenca bo odprla številna vprašanja o vlogi digitalnega radia (DAB+) v prihodnjih avtomobilskih generacijah in opozorila na izzive, ki jih prinaša prehod na popolnoma digitalna okolja v vozilih.

Izziv: Ali bo radio ostal del avtomobilske izkušnje?

V zadnjih letih se digitalni radio DAB+ hitro uveljavlja v evropskih avtomobilih – zlasti po zaslugi direktive EECC, ki od decembra 2020 zahteva, da morajo vsi novi avtomobili z vgrajenim radijskim sprejemnikom podpirati tudi DAB+. Kljub temu pa se v zadnjem času pojavljajo vozila brez fizičnega radijskega sprejemnika – odločitev, ki na prvi pogled lahko deluje kot način za izpolnitev zakonodaje z minimalnimi stroški. Vendar pa se zastavlja vprašanje: je to zgolj pragmatična poteza proizvajalcev – ali morda odraz spreminjajočih se navad in pričakovanj uporabnikov?

So to posamezni primeri – ali začetek bolj sistematičnega premika v avtomobilski industriji?

Zakaj nekateri avtomobili nimajo več radia?

Primeri, kot so Citroën ë-C3 (osnovna različica YOU), Dacia (modeli Sandero, Logan, Jogger in Duster v različicah Essential) ali Citroën Ami, kažejo, da v določenih cenovnih razredih ideja o opuščanju radijskega sprejemnika postaja realnost. Uporabniki naj bi uporabljali svoj pametni telefon, ki se preko Bluetooth povezave poveže z avtomobilom.

So razlogi za to zgolj stroškovni? Ali gre morda za odziv na dejanske navade uporabnikov, ki vse pogosteje uporabljajo pretočne vsebine in mobilne aplikacije? Ali pa gre za trend, ki lahko dolgoročno ogrozi dostopnost brezplačnega in neodvisnega radia?

Rešitve: izboljšati dostopnost in uporabniško izkušnjo DAB+

Na konferenci WorldDAB Automotive 2025 bodo strokovnjaki iskali odgovore na pomembna vprašanja. Ena izmed ključnih točk bo predstavitev smernic WorldDAB, ki priporočajo:

da mora biti funkcija “Radio” jasno dostopna v menijih infotainment sistemov,
da mora biti preklapljanje med DAB+ in drugimi viri enostavno in hitro,
da mora biti podpora DAB+ vgrajena tudi v digitalne nadzorne sisteme (kot je Android Automotive).

Tudi evropska radiodifuzna zveza (EBU) že lep čas opozarja na pomen uporabniškega vmesnika. ( Where did the radio button go? ) Poudarjajo, da izguba jasno označenega gumba “Radio” na armaturni plošči zmanjša dostopnost radia – četudi je ta tehnično še vedno prisoten.

Tudi EBU se zato zavzema za:

jasno vidno tipko Radio na začetnem zaslonu infotainment sistemov,
neposreden dostop do klasičnega radia brez vmesnih korakov in podmenijev,
enostavno uporabniško izkušnjo, ki radijsko funkcionalnost ohranja kot osnovni gradnik avtomobilskega medijskega okolja.

Takšni pristopi bodo preprečili, da radio ne izgine le fizično – temveč tudi iz uporabniške rutine.

V odziv na omenjeno pomanjkljivost direktive EECC pa se v zadnjem času pojavljajo tudi pobude za razširitev zakonodaje, ki bi zahtevala fizično vgradnjo radijskih sprejemnikov v vsa nova vozila.

Zakaj DAB+ ostaja pomemben?

Z vidika javnega interesa in medijske raznolikosti ima DAB+ številne prednosti, ki jih pretočne platforme ne morejo v celoti nadomestiti:

Deluje brez interneta: brez podatkovnega prenosa, brez računov, brez aplikacij.
Brezplačno za poslušalce: ni naročnin ali skritih stroškov.
Zanesljiva pokritost: tako lokalno kot nacionalno.
Neodvisen od tehnoloških gigantov: programi so oddajani brez posrednikov.
Ključni medij v kriznih situacijah: obveščanje ob naravnih nesrečah, prometnih zastojih in drugih nujnih dogodkih.

V Sloveniji je večina novih avtomobilov danes že opremljena z DAB+ sprejemnikom. Pokritost omrežij se širi, vse več radijskih postaj oddaja digitalno, ponudba pa postaja raznolika in vsebinsko bogata. (Eden izmed pomembnih naslednjih korakov sicer ostaja opremljenost avtocestnih tunelov z DAB+ oddajanjem, kar bi dodatno izboljšalo uporabniško izkušnjo.)

Kljub temu je pomembno, da ostanemo pozorni na trende v avtomobilski industriji, saj že manjše spremembe v proizvodnji lahko pomenijo dolgoročne posledice za dostopnost radia v avtomobilih prihodnosti.

Zaključek

Čeprav se okolje hitro spreminja, DAB+ ostaja pomemben del radijske krajine – še posebej v kontekstu avtomobilske izkušnje. Kako se bo ta vloga razvijala naprej, bo v veliki meri odvisno od sodelovanja industrije, zakonodajalcev in uporabnikov. Dogodek WorldDAB Automotive 2025 bo nedvomno ponudil pomembne odgovore – in morda tudi nova vprašanja.
Na digitalniradio.si bomo z zanimanjem spremljali, kam nas pelje ta razprava o prihodnosti radia na štirih kolesih.

Kaj je DAB+ ASA?

Prihodnost varnostnega obveščanja prek digitalnega radia?

Automatic Safety Alert (ASA) je nadgradnja protokola DAB+, namenjena prenosu nujnih varnostnih obvestil prek digitalnega radia – povsem neodvisno od interneta ali mobilnih omrežij.

Ključne funkcije sistema ASA:

Wake-up klic: samodejno prebudi sprejemnike iz stand-by načina ob prejemu alarmnega signala.
Geografsko ciljanje: omogoča natančno usmerjanje opozoril le na prizadeta območja.
Samodejni preklop frekvence: sprejemniki se ob zaznavi ASA-sporočila preusmerijo na ustrezno frekvenco z opozorilom.
Različne oblike obvestil: podpora glasovnim, besedilnim in slikovnim sporočilom (npr. Journaline) povečuje dostopnost.

Standardizacija in certificiranje

ASA je bil standardiziran septembra 2024 v okviru ETSI:

ETSI TS 104 089: pravila delovanja sistema prek DAB.
ETSI TS 104 090: tehnični pogoji in testna merila za ASA-certificirane sprejemnike.

Marca 2025 je WorldDAB uvedel globalno shemo certificiranja sprejemnikov. Naprave z oznako “ASA Certification Mark” bodo jamčile zanesljiv sprejem varnostnih opozoril.

Prva predstavitev v praksi

Prva javna demonstracija sistema je bila 5. maja 2025 v Zürichu. Na dogodku so prikazali delovanje ASA na napravah Kenwood in Technisat – brez povezave z internetom.

Slovenija in sistemi obveščanja (EU-Alert)

Zaenkrat še ni govora o tem ali bi DAB+ ASA lahko podprla tudi Slovenija, ki sicer že uvaja sistem EU-Alert. Ta temelji na Cell Broadcast tehnologiji in omogoča pošiljanje kriznih sporočil prek omrežij mobilnih operaterjev.

Zagon sistema, ki ga vzpostavlja Telekom Slovenije s podporo EU sredstev, je predviden do konca leta 2025.

*Dopolnitev iz 20.6. 2025 – obvestilo Akos o uvedbi sistema SI-Alarm.

Primerjava: EU-Alert in DAB+ ASA

EU-Alert (Cell Broadcast):

Deluje prek mobilnih omrežij.
Hitro doseže večino uporabnikov pametnih telefonov.
Deluje tudi pri obremenjenih omrežjih.

DAB+ ASA:

Deluje neodvisno od mobilnih omrežij in interneta.
Dosega uporabnike z radijskimi sprejemniki.
Ponuja pomembno redundanco v primeru daljših izpadov.
Bolj stabilen signal v oddaljenih ali težko dostopnih območjih.
Rešitev za uporabnike brez pametnih telefonov.

Zakaj je to pomembno?

Dogodki, kot je bil obsežni izpad elektrike na Iberskem polotoku, so pokazali, da mobilna omrežja v dolgotrajnih krizah postajajo nezanesljiva. V takšnih primerih se velikokrat zanesemo na radijska omrežja (FM in DAB), ki so v osnovi bolj robustna in jih lažje ščitimo kot kritično javno infrastrukturo.

Zaključek: Čas za strateške odločitve

DAB+ ASA sistem je torej pripravljen, standardi so določeni, certifikacijski postopki so v teku. Vendar bo kljub morebitni podpori sistem zaživel v praksi šele, ko bo dovolj uporabnikov opremljenih z ASA-certificiranimi sprejemniki. Do tega pa bo neizogibno minilo še kar nekaj časa.

Kdaj, kje in v kakšnem obsegu se bo DAB+ ASA uveljavil, ostaja odprto vprašanje. Vsekakor bomo z zanimanjem spremljali, kako se bo sistem razvijal v prihodnjih letih.

Več: WorldDAB – DAB+ Automatic Safety Alert (ASA) system

Slovenija gradi dve novi nacionalni radijski omrežji DAB+, R4 in R5

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije obvešča javnost, da je objavila javni razpis za podelitev radijskih frekvenc za omrežji prizemne digitalne radiodifuzije T-DAB+ na celotnem območju Republike Slovenije, za multipleks R4 in R5.

Prva stran razpisne dokumentacije — Razpisna dokumentacija

Agencija ob tem poudarja, da je digitalna zvokovna radiodifuzija (DAB) prihodnost radijskega prenosa zvoka. V Sloveniji obstaja nacionalno omrežje R1 in nacionalno omrežje R2, ki je razdeljeno na Vzhod in Zahod, ter regionalno omrežje R3. Postavitev DAB omrežij R4 in R5 bo sedanjo infrastrukturo dopolnilo in omogočilo celovito pokritost. Poslušalcem pa večje udobje, kakovost in raznolikost vsebin radijskih programov.

Kaj je DAB in zakaj je pomemben?

DAB je digitalni način prenosa zvoka prek radijskih valov. DAB prinaša številne prednosti v primerjavi z FM radijskim oddajanjem. Z boljšo kakovostjo zvoka, večjo izbiro programov, interaktivnimi funkcijami in večjo dostopnostjo ter zanesljivostjo signala, je DAB korak v prihodnost radijskega oddajanja. S tem se izboljša izkušnja poslušanja, omogočena je večja raznolikost vsebin ter večja dostopnost radijskih postaj, tudi v odročnejših predelih.

Še nekaj tehničnih podatkov:
Omrežje R4 bo uporabljalo frekvenčni blok 5A, (174,928 MHz), omrežje R5 pa frekvenčni blok 5B (175,640 MHz) z opombo, da bi se, do sklenitve dokončnega dogovora z vsemi drugimi državami v regiji glede razdelitve radijskih frekvenc za omrežja DAB+, za posamezne oddajne točke lahko uporabilo tudi druge kanale. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije bi ob zahodni meji pri R4 začeli oddajati z blokom 6C, pri R5 pa z blokom 6D.

Najmanjše zahtevane bitne hitrosti so že poznane – 40kbps za mono in 56kbps za stereo. Minimalno zahtevano zaščitno razmerje je 3. Izbrani ponudniki bodo imeli do 540 dni časa, da vzpostavijo oddajanje vsaj na oddajnih točkah POHORJE, PLEŠIVEC, KUM, TRDINOV VRH, BOČ, KRIM, KRVAVEC, LJUBLJANA 3, NANOS, KUK, TINJAN, SKALNICA, BELI KRIŽ, IDRIJA 1, KRANJSKA GORA, MALIČ LAŠKO, VOGEL, SLAVNIK in TOLMIN – največja efektivna izsevana moč pa je lahko do 3 dB manjša (polovica) od dovoljene.

Maksimalna dovoljena mesečna cena za prenos 1CU je 59,63€ + DDV, ob predpostavljeni 70% zasedenosti omrežja. Ker je ponujena cena storitve eden izmed ocenjevanih kriterijev, lahko najbrž pričakujemo, da bo cena izbranega ponudnika nekoliko nižja, vprašanje pa če toliko, da bo primerljiva s cenami, ki veljajo za obstoječa omrežja: Za 1CU v R1 je treba odšteti trenutno 41,71€ z DDV mesečno, v R2 Zahod 29,65 € in R2 Vzhod 19,18€ – oboje skupaj 49,46 € z DDV mesečno.

Nekje v tem času lahko najbrž pričakujemo tudi prve razpise za nova programska mesta. Tokrat je želja, da bi novi omrežji že ob samem vklopu bili čimbolj zapolnjeni.

Pogoji razpisa in vsa razpisna dokumentacija so v povezavi. Zainteresirani ponudniki lahko oddajo ponudbe do 19. aprila 2024 do 10. ure.

Več: https://www.akos-rs.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/novica/agencija-objavlja-javni-razpis-za-dve-novi-nacionalni-digitalni-radijski-omrezji-dab-r4-in-dab-r5

Prerazporeditev kapacitet omrežja DAB+ R1 (končno brez 4A)

Na pobudo poslušalcev, radijskih postaj in v soglasju z AKOS so na RTV Oddajniki in Zveze s 1.12.2023 izvedli prerazporeditev prenosnih kapacitet v omrežju DAB+ R1. Želja je bila doseči minimalno kakovost oddajanja 42 CU, kar pri stereo prenosu ustreza 56kbps. Prerazporejene prenosne kapacitete so “donirali” hišni radijski programi RTV Slovenija, ARS, PRVI, Radio Si in Val 202, ki so s tem iz oddajanja v 128kbps oz. 136 kbps prešli na 104 kbps oz. 96 kbps .

Prejemniki razporejenih kapacitet so:

Radio Salomon – prej 12 CU (+30)- zdaj 42 CU, 56kbps stereo
Radio 1 80-ta – prej 30 CU (+12)- zdaj 42CU, 56 kbps setero
Radio Ognjišče – prej 36 CU (+12)- zdaj 48CU, 64 kbps stereo
Radio 1 – prej 42 CU (+6)- zdaj 48 CU, 64 kbps stereo
Radio Veseljak – prej 36 CU (+6)- zdaj 42 CU, 56 kbps stereo
Radio Ekspres – prej 36 CU (+6)- zdaj 42 CU, 56 kbps stereo
Hitradio Center – prej 54 CU (+6)- zdaj 60 CU, 80 kbps stereo
Rock Radio – prej 60 CU (+6)- zdaj 66 CU, 88 kbps stereo

Tisti, ki ni izkoristil ponujene možnosti za prerazporeditev kapacitet, je Radio Študent. Zaenkrat ostajajo pri 18 CU (24 kbps, mono). Če mono oddajanje tako še ni zgodovina, smo se pa s tem končno znebili oddajanja v zaščitnem razmerju 4A, ki je bilo, spomnimo, neprimerno za mobilni sprejem.

Predmentna prerazporeditev je zelo dobrodošla sprememba, ki sovpada z uvedbo Radioplayerja v Sloveniji. Le-ta pospešeno v Slovenijo prinaša koncept hibridnega radia, ki se pri svojem delovanju v avtomobilski izvedbi zelo zanaša tudi na DAB+ sprejem. Ob napovedanih razširitvah omrežja DAB+ R1 v zadnjem času (dodatne oddajne točke Idrija, Slavnik, oddajanje v AC tunelih,…) bi lahko rekli, da se digitalni radio tudi v Sloveniji počasi prebija na mesto, ki mu pripada.

Več info v naši tabeli programov: https://digitalniradio.si/programi-v-omrezju-r1/

Mobilna pokritost Slovenije z DAB+ signali v 2022

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je septembra in oktobra 2022 opravila mobilne meritve, s katerimi je preverila možnost sprejema signalov prizemne digitalne avdio radiodifuzije T-DAB+ na nekaterih cestah po Sloveniji. Meritve so zajemale vsa tri omrežja, ki obratujejo.

Ugotovitve so zbrane v poročilu, ki v svojem zaključku pravi, da so v merilni kampanji prevozili večino najbolj prometnih cest (2.870 kilometrov glavnih cest po vsej državi) in ugotovili, da je s tehnologijo DAB+ pokrita velika večina Slovenije, kljub relativno majhnemu številu oddajnikov. Najslabši sprejem je na področjih, kjer je teren bolj razgiban (področje Julijskih Alp in bližnja hribovja) ter na področjih, ki so relativno daleč od oddajnikov (Prekmurje, Kočevsko, Posotelje…). Ugotovili so, da do razlik pri sprejemu posameznih programov znotraj istega multipleksa prihaja zaradi uporabe različnih stopenj zaščite. Tako se lahko zgodi, da med vožnjo, ko preklapljamo med programi znotraj istega multipleksa, nekateri delujejo, drugi pa ne, kljub temu, da je signala dovolj. Povezava do zaključnega poročila je na spodnji povezavi.

Ob tem velja omeniti, da so odslej podatki o razpoložljivosti DAB+ omrežij dosegljivi kar na Geoportalu.

Geoportal Akos - mobilna pokritost omrežja R1 — Akos Geoportal: Mobilna pokritost omrežja R1 v 2022

Več: https://www.akos-rs.si/radijski-spekter/raziscite/porocila-raziskave-in-analize/radijski-spekter/novica/agencija-objavlja-porocilo-o-meritvah-pokrivanja-t-dab-omrezij-za-leto-2022

PRVI: Svetovalni servis – Nas že poslušate prek tehnologije DAB+?

O delovanju DAB+, o uporabniških prednostih, o pokritosti z digitalnim signalom in o odzivu uporabnikov je v torkovem Svetovalem servisu na Prvem tekel pogovor z mag. Bojanom Ramšakom, vodjo razvoja pri Oddajnikih in zvezah RTV Slovenija.

Več: https://prvi.rtvslo.si/podkast/svetovalni-servis/88/174913841

Avto Magazin: Digitalni radio: zaradi novosti, ki še prihajajo boste znova začeli uporabljati ‘klasični’ radio

Digitalni radio je za veliko voznikov še vedno precejšnja novost, a možnosti, ki jih prinaša, so skoraj nepredstavljive.

Več: https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/digitalni-radio-dab-prihodnost-ki-se-je-lahko-veselimo/

S signali DAB+ že opremljen prvi slovenski predor

RTV Slovenija, operater vseh štirih trenutno delujočih slovenskih DAB+ omrežij (R1, R2 Vzhod, R2 Zahod in R3) je v sodelovanju z DARS-om, tik pred rednim zagonom prvega rednega oddajanja DAB+ radijskih signalov znotraj avtocestnih predorov v Sloveniji. Signala omrežij DAB+ R1 ter R2 Zahod bosta najprej dosegljiva znotraj šentviškega predora, ki predstavlja del avtocestnega odseka Ljubljana (Šentvid-Koseze) in skupaj z galerijo v dolžino meri slabega 1,5 km.

Tako bodo lahko potniki na poti po AC med Ljubljano in Kranjem neprekinjeno poslušali vse DAB+ radijske programe, ki se nahajajo v omrežju R1, ter omrežju R2 Zahod, tudi pri prehodu skozi omenjeni predor.

Po besedah Bojana Ramšaka iz RTV, trenutno potekajo zadnja testiranja. Z realizacijo pilotnega projekta so pričeli v oktobru 2021, šentviški predor pa je bil izbran kot prvi kandidat. S tem se odpira novo poglavje uresničitve načrta, da bi s signali nacionalnih DAB+ omrežij kar najbolje pokrili avtocestni križ, saj glavnino potencialnih uporabnikov DAB+ radia predstavljajo predvsem vozniki oz. potniki v avtomobilih.

DAB+ Sprejemnik Citroen — Serijsko vgrajeni DAB+ radijski sprejemnik v Citroenu Berlingo.

V prihodnjih letih je tako cilj z DAB+ signalom opremiti vse avtocestne predore daljše od 500m. V tem vidi velik potencial tudi DARS, ki se je projektu pridružil kot partner, saj bo to omogočalo dodatne možnosti za obveščanje voznikov o morebitnih nevarnostih ali dogodkih. Upravitelj predora bo namreč imel možnost neposrednega vklopa v vse v predoru prenašane DAB+ radijske programe z morebitnimi nujnimi obvestili za voznike, s čimer se bo pomembno izboljšala prometna varnost za vse udeležence.

Nadgradnja oddajnikov za omrežje R1

Iz RTV Slovenija sporočajo, da so čez poletje nadgradili oddajnike za DAB+ omrežje R1 na lokacijah Pohorje in Nanos. Tako ta dva oddajnika zdaj že delujeta s polno nazivno močjo. (Na lokaciji Pohorje so v okviru priprav za vklop novega DAB+ omrežja R2 tudi nekoliko izpopolnili antenski sistem v smeri sever.)

Da spomnimo, od zagona DAB+ omrežja R1 v 2016 je zaradi optimizacije stroškov večina oddajnikov obratovala z zmanjšano močjo. S povečanjem zasedenosti omrežja R1, (zdaj je to že 100% zasedeno), ter sočasno rastjo števila DAB+ radijskih sprejemnikov v obtoku (z 2021 bo obvezna vgradnja v nove avtomobile), tako operater kot obljubljeno dodatno nadgrajuje omrežje.

Ob tem so napovedali, da lahko za DAB+ omrežje R1 kmalu pričakujemo tudi vklop dodatnih oddajnih lokacij Boč ter Kum. Oddajna lokacija Boč bi naj bila vklopljena še v tem letu.

Hkrati pojasnjujejo, da je Ljubljana z okolico že dočakala vklop novega DAB+ omrežja R3. Le-to obratuje na frekvenci 194,064 MHz (kanal 7D) že od aprila 2020. Zaenkrat še bolj kot ne testno, vključeni so le radijski programi RTV Slovenija, saj Akos še ni izdal dovoljenj za nova programska mesta v njem. Prvi razpis, s katerim se bo DAB+ omrežje R3 zapolnilo s prvimi programi, je, po podaljšanju rokov zaradi epidemije Covid-19, zdaj v zaključni fazi. Ob tem velja omeniti, da Akos vabi predstavnike zainteresirane javnosti, da agenciji predložijo predloge v zvezi s tem, kakšni programi bi predstavljali obogatitev oziroma dopolnitev radijske ponudbe na območju Ljubljane, ali da zgolj priglasijo svoj interes za sodelovanje na novih javnih razpisih za programska mesta v DAB+ omrežju R3 za nove radijske programe. Rok za oddajo odzivov je do 31.8.2020.

Omenjena je tudi prestavitev vklopa DAB+ omrežja R2, ki je bil najavljen za 8.8.2020. Kot so pojasnili je zaradi zamud pri dobaviteljih oddajne opreme, katerih vzrok tiči v epidemiji Covid-19, rok za vklop omrežja R2 tako prestavljen na 15.10.2020.

Več: Radio Prvi – Svetovalni servis